Ko sem v nedeljo zjutraj, na dan tekme v Preboldu, hotel v postelji odpreti veko na levem očesi, se to nikakor ni dalo. Hotel sem pomagati z roko, pa ni bilo nič efekta. Počasi sem se spravil v kopalnico, da v ogledalu vidim o čem se gre. O Marička. Levo oko je bilo krvavo rdeče. Prvo sem posumil, da me je žena med spanjem malo »pošlatala« s pestjo po očesu. Ko sem videl njen preplašeni obraz, sem takoj podvomil, da je imela kaj zraven. Prvo kar sem slišal je bilo prepričevanje naj tak ne grem na tekmo. E moje deklice. Boste morale najti kakšen bolj trden argument, kot da megleno vidim na levo oko, da Pero ostane doma.
Pred odhodom od doma sem si malo s kamilicami spiral to boleče oko, in sem imel občutek, da se vid levega očesa malo jasni. Krivično bi bilo ne pohvaliti ženskico, ki je zelo nežno vse to delala. Skoraj sigurno, če nebi bila tekma v Preboldu, bi ostal vsaj še nekaj časa v njenem objemu, da me boža, pa če ravno po razbolelem očesu.
Na tej tekmi nisem, od kar streljam, še nikoli manjkal. Močno dvomim, da je še strelec, ki se mi lahko postavi ob bok.
Ker sem ta dan planiral še tekmo v Kapli, sem kar zgodaj prišel na strelišče. Prvo sem se prijavil na MK. Streljalo se je eno tarčo prostoročno in eno ob pohodni palici. Takoj ko sem si naložil puško na rame in pogledal preko optične naprave, sem vedel, da to streljanje ne bo pravo. Če ravno je moje vodilno oko desno, rabim pri streljanju tudi levo. Toda to nedeljo ni bilo zmožno opravljati v celoti svoje poslanstvo. Namesto, da bi imel bistri pogled, je bilo to megleno. Niti krogov nisem videl tako kot običajno. Če pa ti streljaš kar na pamet, pa ne moreš pričakovati vrhunski rezultat. Prostoročno sem še nekje bil zadovoljen z rezultatom, medtem ko ob pohodni palici niti pod razno. Saj veste kako pravi slovenski pregovor: »Če gre hudič srat, gre vedno na kup«. Na tem strelišču za MK so imeli narejeno mizico iz deske. Ker je ponoči padal dež je ta mizica postala spolzka. Sosednji strelec je malo pohitel s streljanjem in je odstrelil ob palici ravno v času, ko sem jaz ustrelil zadnjega prostoročno. Odložil sem puško na to mizico tako, da je bil daljnogled postavljen po konci. Sotekmovalec je prislonil pohodno palico, ki je bila kar kol, na zunanji rob deske. Ta kol je zdrsnil po robu deske in je začel padati ravno proti moji puški, oz. daljnogledu. Nekdo iz ozadja je glasno začel vpiti: »Pero, pazi, pazi!« Kot da bi vedel, kaj se dogaja sem se ozrl proti sosedu in videl ta kol kako se mi približuje. Instinktivno sem sprožil desno roko v bran in z nartom dlani odbil to nevarnost. Odbil že, a je na mestu udarca ob nart, v trenutku nastala oteklina. Ni bilo dovolj, da me je zafrkavalo oko, sedaj imam še prožilno roko v avtu. Sem kar vedel, da bo nadaljevanje tega streljanja polom. Takoj naslednja 2 strela ob pohodnem kolu, sem zadel 2×7. Tako, da tudi končni seštevek ni bil zavidanja vreden.
Pri bežečem merjascu se tudi nisem mogel proslaviti. Ustrelil sem 2 strela spredaj. Enostavno sem imel občutek, da ga zamujam in sem kar nekaj streljal spredaj.
Glinastih golobov so nam za serijo spustili 15. Sredina in levi kot strelišča je bilo lepo pokrito z zelenjem dreves v ozadju. Pri desnem golobu je bilo pa nevarnost, da ga vrže v del, kjer se je svetilo nebo. Verjetno je bilo včasih tudi tam drevje, a so to požagali in sedaj je nastal ta jezik. Približno na sredini serije mi ga je vrglo ravno tam, kjer se je najmanj videlo. Par metrov je letel še po zelenju, potem je za jadral v modrino neba. Enostavno mi ga je ta modrina skrila. Ni ga bilo. Če mi nebi bilo nerodno, bi verjetno vpil, da mi je nekdo ukradel med letom goloba. In sedaj naj bom pameten in streljam goloba, ki ga ni oz ga ne vidim. Potem, ko sem 2x ustrelil na slepo v stran, kjer je letel golob, sem ga zagledal tam nekje daleč, kako pristaja.
Pri odlični porciji pečenega divjega pujsa, sem pa vse videl kristalno jasno. Tako to je.
Drugo leto poberem odličja, ki sem jih letos pustil sotrpinom.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Prebold/{/gallery}
