Avtor: Peter Flis
Foto: Jože Uhan, Peter Flis

Strelska tekma Trebelno – pokal Gubčeve brigade

Kako merjasec s tarče in pečen odojek vplivata na počutje strelca

Ti  šment nazaj , kaj pa je sedaj to?

• Lovska stran Perota; » Daj, dvigni se! Poglej, kako lep dan se rojeva! ».
• Lenobna stran Perota; » Dečko, ne daj se motiti in dremaj naprej!«.
• Lovska stran; »Že včeraj so vremenarji napovedali popoldanske plohe. Daj, izkoristi sončno dopoldne!«.
• Lena stran; »Ja, saj veš da vremenkoti nikoli ne zadenejo. Danes bo še v mraku sijalo sonce.«.

In ta dva hudička bi se bogve do kdaj  prepirala in ravsala v meni, če ne bi hčerkica zavpila: »Oči, lulat me«. Takrat sem bil prisiljen na hitro po stopnicah z deklico v naročju zdrveti v wc.

Moja mala ljubica polahko odraca k mamici nazaj v posteljo pod toplo odejo. Jaz pa nekaj časa prav izgubljeno stojim sredi kuhinje in gledam na uro. Pogled skozi okno se je ustavil na obzorju ravno v trenutku, ko je sonček pokukal izza hribov. Lepota vseh lepot. Ne, ne Pero, ti pa ne greš več v posteljo. Lepo pojdi z Lumpijem v sadovnjak, potem je pa tekma na Trebelnem. Ja seveda, to pa ne bom zamudil.

Do izraza pride spet moja “old punca Julka”, ki me zvesto čaka pred hišo. Vanjo naložim vso potrebno kramo za tekmo.

Ob prihodu na strelišče je tekma že v polnem teku. Mimo šanka se sprehodim do prijavnega mesta. Golobi se že streljajo, na MK strelišču pa je serija že skoraj pri koncu. Vse je bilo nekam spokojno in dobil sem občutek, kot da gledam v mravljišče, da vsak ve za kaj je zadolžen in kaj mora delati.

Na mnogih tekmah te že ob prihodu na prizorišče domači lovci naredijo živčnega, saj imaš občutek, da so tam zaradi prisile in ne zato, da bi sebi in nam polepšali dan. Tukaj pa, kot da bi gledal počasen posnetek.

Opa, kaj pa tako omamno diši. Kako se lepo vrtita. Takoj sem vedel da bom danes pojedel polno porcijo lepo zapečenega odojka. Za povrhu si bom privoščil še jagenjčka. Kako lepo. Ko bi ljudje, ki hodijo k nedeljski maši vedeli kaj zamujajo, sem prepričan, da bi nosili samo še žegen v posvečeni hram. Preostali čas pa bi preživeli z nami na tekmah.

Tako je prišla vrsta tudi zame, da se izkažem na bojnem polju. Ajojojoj, kaj sem naredil. Najbolj enostavnega goloba sem zgrešil. Sakrabolt nazaj. Zakaj je tega treba bilo.

Ha, bom pa na MK rezultat popravil.

No pa da vidimo, če sem res tega zmožen. Lisica -1 krog, srnjak -1 krog, gams -1 krog. Ja Pero notri v igri si .Se pripravim za prvi strel na pujsa. Kaj pa je sedaj to. Nobeden mi ni povedal, da so na mojo tarčo dali bežečega pujsa. Nikakor ni hotel biti pri miru. Pa se mi je že zdelo da sem z križem pri desetki, a ob sprožitvi sem zadel 7. Postopek za drugi strel lepo prediham, se poskušam umiriti, a ni ga šment, spet 7. Pa dobro Pero kaj delaš. A res prvič streljaš. Če boš tako nadaljeval niti nivoja za pripravnika ne boš dosegel. Bolj sem se pripravljal, slabše je bilo. Poskušal sem tudi z odlaganjem orožja pa spet nič ne pomaga, še ena sedmica. Na koncu je seštevek pokazal 39 krogov na tarčipujska. Sploh se ne spominjam kdaj se tako slabo ustrelil tega hudička v črni preobleki na štirih nogah in dvema čekanoma v gobcu.

No, sem se pa pečenega pujsa dobro najedel. Za mizo sem bil popolnoma brez treme. Sem imel pa drugi posel. Z velikimi očmi sem gledal okoli sebe, da mi ne bi kdo od »prijateljev« pajsnil kakšen kos z krožnika.

Še nekaj foto utrinkov s tekme:

Sodniki pod prepoznavno prežo so delali resno …	… nekateri celo preveč.	Ligaši se koncetrirajo …
… vsak na svoj način	S pokalom za 2. mesto sem odplesal s prizorišča	Zmagovalec v kategoriji “veterani”
Zmagovalec v kategoriji “člani”	Zmagovalna ekipa	Tako smo streljali tekmo na izpadanje – “abjajc”

skrbnik