Strelska tekma v deželi cvička

Doživeli smo prijetno druženje in tekmovanje v lovski strelski disciplini na tekmi, ki so jo na Trebelnem priredili člani strelske sekcije LD Trebnje.

Ne spadam med zagrizene strelce in tudi še nisem obiskal kaj dosti lovsko strelskih tekem. A to že lahko rečem, da je druženje in obenem tekmovanje, kakršnega sem doživel na lovsko strelski tekmi na strelišču pri koči LD Trebelno lep način kako prijetno in lovsko športno preživeti sončno nedeljo.

Število udeležencev in obiskovalcev prireditve je bilo ravno pravšnje, da še ni bilo gneče, obenem pa je že zmanjkovalo časa, da bi pozdravil vse znance, ki so se na tekmo pripeljali tudi od malo dlje.

Prireditelji in domačini so se dodobra potrudili, da so pripravili prizorišče, ki je tekmovalcem omogočalo dobre tekmovalne pogoje, gledalcem pa obilo užitkov ob navijanju za svoje očite, može, fante, znance in seveda za tisto od ženske ekipe, ki je bila komu bolj všeč. Tako je, prireditelji so dogodek popestrili tudi s tekmo predstavnic lepšega spola, ki so se pomerile na strelišču za mali kaliber. Njihovi rezultati še zdaleč niso bili v skalu z oznako “šibkejšega spola” in marsikateri dedec je odkrito priznal, da jim na 100 metrov že ne bi kazal zadnje plati, dokler drže puške v rokah.

Običajni strelski del pa je potekal po stari navadi. Najprej prijave pri “strokovnemu sodelavcu informacijske službe za prijavo”, kjer je brhka hči forumaša Jok-a zapisala podatke strelcev. Taisti računalniško podprt informacijski center je poskrbel tudi za izračun rezultatov in ličen tisk, ki ga je vodja tekmovanja, Flisov Peter, alias Ostrostrelec Pero tudi lastnoročno pribil na steno lope, kjer so se pred uradno razglasitvijo hitro nabrali firbci in komentitali “kako bi bilo če bi…”. Seveda vse je bilo krivo. Od vetra, sončnega odboja, majavega kola, merjasca, ki ni bil dobro pribit na tarčo, mravlincev na tleh ipd. Kakorkoli, vsak sam je prožil svoj strel in rezultati so bili temu primerni.
A nekateri so bili bolj zagrizeni in tako so sposobnejši in borbenejši zasedli boljša mesta od tistih, ki imamo bolj razvit olimpijski duh.

Tekmovanje v streljanju glinastih golobov je potekalo iz lovskega stava, streljalo se je 25 golobov, možni pa sta bili dve prijavi. In na koncu, v času ko so se zbirali rezultati tako golobov kot streljanja v MK na štiri lovske tarče in pripravljala razglasitev, smo se pokratkočasili še ob zabavnem “abjajcanju”.

Ves čas so tako za tekmovalce kot goste poskrbele brhke kelnarice in kuharice, ki so bile mobilizirane kolikor sem razumel iz družinskih vrst prirediteljev. Postregle so nam s pijačo, odlično kranjsko klobaso ali okusnim dišečem golažom.

Tako smo dočakali razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in medalj, ki jo je vodil Pero v svojem značilnem slogu. Kljub temu, da je imel vse niti v rokah, so mu jo dekleta tudi lepo zagodla, kar je dokumetirano in razvidno v fotogaleriji. Izkazalo se je tudi, da za osvojena mesta pravzaprav ni bil zaslužen sam, temveč njegova hčerkica, zato je tudi prejela pokale za svoj prispevek. Čestitke! Bi Pero figo zadel na tarče, če mu ne bi Gaja doma pomagala zlagati patronov!

Pri podelitvi nagrad je potrebno še posebej omeniti domiselne nagrade, ki so  jih prislužila dekleta in žene. Poleg pokalov so iz bogatega nabora izžrebale svojo številko, pod katero so se skrivale različne nagrade. Metla in klobasa, metla in klobasa, metla in klobasa in tako naprej. Meni so se sicer zdele enake, a prepričan sem da je šlo za različne modele.

Poleg pokalov za tekmo, za družinsko tekmo LD Trebnje in zaključek forumske lige so bili podeljeni tudi trije posebni pokali oz. spominska nagrada in sicer za edino žensko udeleženko celotne lovsko strelske discipline, srečnega poraženca ter najstarejšega in najmlašega udeleženca tekme. Lahko potrdim, da so bila priznanja z veseljem prejeta.

Dokler bodo prireditve, kjer bodo lovci vlagali toliko truda in veselja in dokler bodo obiskovalci in tekmovalci to tako z dobro voljo sprejemali, kot je bilo to včeraj, bo lovsko tovarištvo živelo. Dežela cvička se je včeraj spet izkazala, da nosi dobre, vesele, radodarne in gostoljubne ljudi in le želimo si lahko njihove ponovne družbe. Čeprav so obeti, kot je bilo razumeti iz zaključnega stavka, menda slabi. A forme ni težko zamenjati, ostane naj vsebina!

Ker včeraj zaradi orožja in prometa ni bilo možno, danes dvigujem čašo JakaJeževega vinca in nazdravljam:
“Na zdravje in veselje dolenjskim prijateljem in njihovim družicam!”

skrbnik