Na dan teme v Dobrni sem imel v planu obiskati še tekmo na Ilovi gori LD Grosuplje. Ker imajo že leta na isti dan tekmo sem do letos vedno prvo odstrelil v Grosupljem in šele nato Dobrno. To nedeljo sem moral v nočno izmeno. Ker je Grosuplje neprimerno bliže Ljubljani kot Dobrna sem letos obrnil ploščo. Prvo Dobrna, nato Grosuplje.
V hribe nad mestom kjer leži znano zdravilišče, sem pribrzel kot prvi izmed tekmovalcev in sem se takoj prijavil za tekmo.
V tekmovalnem koledarju imajo vedno vpisano, kot kombinacijo. Ravno, ko sem začel s strelstvom, so v Dobrni ukinili zraven kombinacije tudi bežečega merjasca.
Spomin na tega črnega gospoda niso Bog ve kaj veseli. Nisem nikoli dosegel lep rezultat. Toda samo strelišče na Trojni bo imelo v mojem srcu vedno rezerviran svetel prostorček. Tu sem dosegel prvo zmago izven Dolenjske.
Pri članih smo streljali 4 lovske tarče z MK kalibrom. Takoj prvo serijo sem stal na strelskem mestu. Ker imajo strelska mesta gledano za srnjaka med saboj povezana s konstrukcijo nadstreška, se izredno rad fiksni kol premakne, medtem, ko se sosed nasloni na svojo fiksno oporo. Zaradi tega sem prosil sodnika, če lahko pričnem s streljanjem na gamsa ob pohodni palici. Malo je pokazal, že v prvi seriji, slabo voljo a je uslišal mojo prošnjo. Skoraj staviti bi šel svoje moško premoženje, da vem kaj si je mislil: »Pa kako spet ta Flis«! Je..bi ga dečki. Sem toliko časa v tem poslu, da vem kako se poslu streže.
Predno so moji so tekmovalci končali s streljanjem na srnjaka, sem jih jaz že čakal naslonjen na palico. Da skrajšam. Če ravno sem dosegel 187 krogov sem bil z seštevkom zadovoljen. Pri pujsu sem sejal po 8 krogu, tako, da sem veliko količino tega minusa pridelal na tej tarči.
Pri stroju za golobe je Srečko vdelal dodatni pogon, tako, da se nikoli ne ve kam bo ta stroj poslal goloba v sončno svetlobo. Ravno tako sem se jaz počutil. Nikoli nisem vedel, a ga bom zadel ali zgrešil. Nekje okoli 6 goloba je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bom zgrešil to rumeno skledico. Goloba je prijel drugi strel in to vedno samo malo, le toliko, da je bil sodnik tiho s piščalko. Pa naslednjega, pa še enega, pa zadel s prvim in zopet z drugim. Tako kot sem sam sebe spodbujal pri tem streljanjem, že dolgo ne. In uspelo mi je. Ko me je sodnik prekinil naj neham streljati, da je konec serije, sem samo zinil. Dejansko sem bil presenečen nad koncem serije. Jaz bi še kar tiščal naboje v cev in streljal, saj sem padel v zmagovalno serijo zadetkov. Pa me niso pustili, češ, da jih imam dovolj.
Sedaj bom nekaj priznal. Ker vem, da so vsi člani organizatorja zelo prekaljeni na tem področju, tako strelci, kot člani sem hotel najti mali minus, da bi lahko popestril tole pisanje. Sem kar dolgo vohal po strelišču, pa sem ga zapustil z dolgim nosom. Tudi nihče izmed udeležencev ni prišel do mene, me pocukal za rokav, ter pokazal na napako. Totalno nezanimivo za pisanje o organizatorju. To tekmo lahko samo priporočim za drugo leto. Ne bo vam žal.
Aha. Sem se domislil minusa. Čevapčiče mi je dala na krožnik moška kosmata roka, če ravno je bila v kuhinji tudi ženska pomoč. Že tako dobra hrana bi bila neprimerno boljšega okusa, če bi mesne svaljke malo pogladila božja roka ženskega spola. Saj zastopite tole, kajneda.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Dobrna/{/gallery}
