Tekma na Golavi v izvedbi LD Prebold

Na to mesto me vežejo lepi spomini, saj sem zmagal eno izmed prvih tekem.

Sčasoma pa sem se oddaljil od prvih mest na tem prostoru in sem utonil v povprečni sivini dolgočasnih rezultatov. Ko sem se zjutraj zbudil v lepo jutro, sem zatrdno sklenil, da danes prekinem to stanje.

Na tekmi smo imeli tudi ekipo. Vsi smo bili nabrušeni do popolnosti in prepričani, da na podelitvi vzamemo tudi pokal za prvo mesto med ekipami.
Na strelišču za MK se nam je zdela najmanjša gneča glede streljanja. Začel sem izredno slabo. Prvi trije streli so bili 6,nato pa 2×7. Nadaljeval sem dokaj dobro in končni seštevek se je ustavil na 82 krogov. Ekipno smo ustrelili 214 krogov. Sledilo je malo debate in analiziranja, kaj bi bilo, če bi bilo… Prav zadovoljen ni bil nihče.
Pri pujsu pa se je že nabrala vrsta. Prav politično sem začel sodnika spraševati, če so od lani kaj prestavili pri poteku pujsa. Zatrdil je, da je vse popolnoma isto kot lani. Prejšnjo sezono sem na tem strelišču streljal v čekan in sem bil z rezultatom zadovoljen.
Na vrsto za streljanje sem iz naše ekipe prišel kot zadnji, tako da sem lahko malo treniral na »prazno« po pujsu. Prvi strel je bil 9/12. Ker sem streljal z 9x povečavo, sem lahko videl ob vleki tarče nazaj v štartni položaj, kakšni so bili moji streli. Drugi 10/3, tretji 10/9, četrti 10/6. Petega pa nisem videl, le občutek je bil dober. Ko mi je sodnik seštel 48 krogov sem vedel, da sem ustrelil še eno 9. Ekipno smo pa ustrelili 110 krogov. Jaz sem šel s strelskega mesta kot petelin, ostala dva člana pa kljub dolini prav počasi. Vse skozi sem ju moral prepričevati, da do sedaj ni slab seštevek skupnih krogov. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo se dovolj sestavili za nadaljevanje boja z golobi.
Med potjo od avta do strelišča za golobe so mi vsi čestitali za rezultat in kar nekaj mi jih je reklo, da imam dovolj 13 golobov za skupno zmago. Nisem se dal motiti. V svojih »bukvah« imam zapisano, da so povsem običajni golobi, le pri izletu ga ne smeš zamuditi. Tega sem se tudi striktno držal in sploh nisem imel problemov. Drugi strel sem do 13 goloba uporabil samo enkrat. Pri 14 golobu mi je pa nehote prišlo v male možgane tisti pogovor: »13 jih imaš dovolj«. Bolj sem odganjal vse to stran, bolj sem razmišljal o tem. Vrstni red streljanja je bil na meni….13 dovolj…..13 dovolj…13 dov….. Sredi te zmešnjave sem se zaslišal, kako sem poklical goloba. Kot prvo sem zamudil izlet goloba, posledica tega je bil prvi strel občutno zadaj. Z drugim sem pa ustrelil kar na pamet, ko je bil golob že skoraj pri prvih drevesih. Puško sem že spustil z rame in z enim očesom gledal goloba, z drugim pa sodnika. Se je zgodilo kot v risanki. Prav polahko se je golob »odpru« na dva dela in to v trenutku ko je sodnik imel piščalko že v ustih. Prav do dna pljuč sem oddahnil. Sedaj pa 15 golob… 13 dovolj….13 dovolj.. mi je še vedno odmevalo v moji prazni betici, ki je bila na srečo pokrita z čepico in obe ušesni luknji zamašeni z slušalkami. Če nebi imel teh strelskih zaščitnih rekvizitov, mislim da bi po celem placu slišali ta odmev iz glave. »AAAA« in nisem zdržal pritiska. Obakrat sem ustrelil v smer leta goloba, a končnega efekta ni bilo. 15 goloba bi pa lahko 2 dni čakal, pa se še nebi razletel. Ta golob je nepoškodovan pristal v mehki travi. Pa sem mislil, da sem že imun na take zadeve. E Pero, kdaj te bo srečala pamet?
Kot ekipa smo pa zgrešili 4 golobe.
Z Jokom sva študirala in kalkulirala, kam sodimo med ekipami z tem rezultatom. Oba sva se strinjala, da tam nekje okrog 5 mesta.
Ker pa pred razglasitvijo končnih rezultatov teh ni bilo nikjer na vpogled, je bilo za oba veliko presenečenje, ko so v ekipnem delu kot zmagovalno ekipo razglasil ravno našo. Bila sva tako presenečena, da sploh nisva vedela, kdo gre po pokal in kdo bo slikal.
Me je pa prijatelj ovekovečil na sliko, ko sem prišel po pokal za prvo mesto med člani.
Lepo se je zaključil strelski dan, saj smo izpolnili vse jutranje želje.

skrbnik