Tekma v izvedbi LD Velenje

Razmišljam kaj naj napišem o tej tekmi. Hudimano malo imam za napisati v minus in zelo veliko v plus glede na prejšnja leta.

Tukaj si vedel, če nimaš ekipe se boš načakal, da ti bo zrasla brada na strelišču. Letos so me pa presenetili in tekmo speljali tekoče brez kakršnega koli barantanja in premeščanja prijavnih listov.

Saj če sem odkrit, to ni bilo čisto po mojem okusu. Pa veste zakaj, S sabo sem imel ženo. Ker so na tem strelišču tekme trajale v nedogled, sem si mislil, pa pojdi z mano, da vidiš zakaj pridem vedno po noči domov iz tekme. Na, pa sem zgrešil z lokacijo. Ob treh je bilo že vsega konec.

Odločil sem se da grem to nedeljo malo kasneje na tekmo. Saj ni treba da sem vedno prvi med prijavljenimi. Pa so se za mano prijavili še Grmadarji tako da čisto zadnji pa tudi nisem bil.

Med vožnjo proti Velenju naju je spremljalo nestanovitno vreme. Pa je padal dež, pa sijalo sonce, pa dež, pa oblačno. Sem si mislil, to bo že ena figa s tem vremenom danes. Toda bolj sem se bližal strelišču lepše vreme se je nakazovalo.

LD Velenje leži na obrobju savinske doline in na vzhodu že meji na Koroške LD-je. Vedel sem, da bo veliko koroških strelcev prišlo na to tekmo in da bomo spet naredili vzdušje v katerem se vsi dobro počutimo. In res nisem bil razočaran. Ko sem zadnjemu podal roko v pozdrav me je že kar malo bolela.

Po prijavi sem čakal mogoče pol ure in že sem stal na strelskem mestu. Prevevali so me mešani občutki. Nekoč sem zapisal, da sem sestavil spisek katera strelišča mi ležijo. Tako obstaja v moji glavi tudi nasprotje tega in lahko zapišem, da je velenjsko strelišče eno izmed najtežjih oz. se ga izredno bojim. Pa sem malo študiral zakaj? Stojišče in bunker nista v isti liniji. Vsaj tak občutek imam. Ko golob zapusti izletno mesto ga vrže v tisto ozko dolino, ki se razteza v 3 linijo nasproti stojišču in bunkerju. Imam občutek, da bo golob pristal, predno bo zletel in vedno hitim. Na nasprotnem bregu te ozke doline rastejo visoke smreke in imam občutek, kot da bi golob letel po stopnicah, ko se kaže njegova slika po vejah od smreke. Ko sem vse to skupaj seštel in skubiciral, sem bil vesel, da sem ustrelil vsaj 13 golobov od 15-ih. Isti rezultat sem ponovil še eno serijo. Končno 6 mesto je bilo na tej tekmi rezervirano zame.

Za končno zmago sta se udarila Bogdan (lovski stav) in Pero Kuki (športni stav). Tokrat je slavil športni stav na veselje domačinov.

Imajo pa sedaj koroški prijatelji v svoji sredini zelo nadarjenega mladega strelca, o katerem, vsaj tak občutek imam, pa me velikokrat ne vara, bomo še veliko slišali. Na tekmi je osvojil 8 mesto.

Za »abjajc« smo se pa tudi udarili. 1mesto zaboj piva, 2 mesto 1l »jegra« 3 mesto vino. Korošci so vse sile napeli, da bi šlo vse to v njihovo naročje. Če jim nebi Bogdan speljal »jegra«.bi jim skoraj v celoti uspelo. Najbolj so bili veseli Matjaževe zmage. Pa veste zakaj. Ker je Matjaž premlad za konzumiranje alkohola. Lepo pa tudi ni ,da polni zaboj pripelješ domov. Vsi so se pridušali, da ga tudi naslednjo tekmo vzamejo s sabo, saj imajo od njega zeeeelooo velike koristi. Korošci, saj vem da jih bom na naslednji tekmi pokasiral, ampak naj se ve, da nam ni samo do streljanja, ampak se mamo lušten tudi ob druženju.

Velenjski strelci in lovci samo tako naprej!

{gallery}Pero/Porocila/2012/Velenje{/gallery}

skrbnik