Uscana Zofka – blatna tekma v Medvodah
Ležim v postelji in poslušam, kako dežne kapljice padajo na streho. Zraven mene slišim dihanje ljubljene osebe. Ozrem se proti njej in si zamislim, kako ji je luštno. Spet bo celi dan preživela brez mene, saj grem na tekmo v Medvode.
Vse imam že pripravljeno in spakirano. Danes bom vzel s sabo malo več rezervne obleke, saj zunaj nenormalno lije.
Julka je pripravljena in naložena z opremo za njenega lastnika. Je pa to zelo skromen »deklič«. Počaka me tam kjer jo pustim. Nikoli ne nerga, nikoli ni sitna. Tistih »ženskih« dnevov nima nikoli, tudi porodne krče sva že davno pustila za sabo.
Vozim se proti Ljubljani. Brisalci na sprednji šipi enakomerno odstranjujejo odvečno tekočino.
Iznenada me preplavijo stari spomini. Pot me vodi skozi Medno. Na tem mestu, kjer se železniška proga najbolj približa cesti, sem davnega leta 1965 izgubil svojega očeta. Bila je jutranja megla. Ravno v tem obdobju so menjali parno vleko vlakov z elektro vleko. Ker je pa slednja vleka neprimerno tišja, je tukaj naredil napako. Misleč da gre avtomobil, je prečkal progo ravno v trenutku navoza vlaka preko prehoda. Katastrofa je bila neizogibna. Oče, čeravno sem bil takrat premajhen da bi se te spomnil, bom danes zmagal v tvoj spomin. A velja. Za trenutek se mi zazdi, kot da bi brisalci 2-3 krat malo hitreje pobrisali šipo.
Ob prihodu na strelišče sem mislil kot da sem prišel na vaterpolsko tekmo. Vode je bilo zares v izobilju.
Zelo fajn je gledati sotekmovalca kako strelja glinaste golobe, kadar močno dežuje. Takrat se od šiber odbijajo kapljice vode in se točno vidi kje strel potuje. Imaš občutek kot da se naredi luknja skozi vodno zaveso. V seriji ki sem jo streljal na golobe sem spet storil napako, ki se mi zadnje čase kar pogosto dogaja. Po prvem strelu premalo spustim petelina v prvotno stanje in ne zajame drugega strela. Takrat pa z tako močjo pritisnem na to stvarco, da še sedaj ne vem, kako to da ga ne zlomim. Zgrešil sem enega goloba, le enega sem pa popravil z drugim strelom. V teh razmerah zadovoljivo.
Na stezi za malokalibersko puško pa spet vse polno vode. Prva tarča 
gams zadovoljivo. Sledi srnjak, tako-tako. Pri pujsu sem streljal tako kot vedno, saj se ni zaradi razmer na terenu nič videlo. Pri lisici nezadovoljen. Vse mi je nese v desno. Prede sem začel z korigiranjem strelov v levo sem že imel ustreljeno 7.
Z končnim seštevkom pa v takih ekstremnih razmerah z 186 krogi zadovoljen..
Z prijatelji se še malo poveselimo. Med drugim ustrelimo še »abjajcn«. Pokali in medalje so podeljene. Poslovim se od prirediteljev, kateri obljubljajo drugo leto lepše vreme.
Peljem se proti domu. V Mednem za trenutek odmaknem nogo z plina, da« Julka« malo upočasni. Oče pa sva jih namahala. Hvala ker si mi pomagal.
