Začetek konca ali poslednja tekma na Pajčni

Spodobi se, da enkrat kdo drugi napiše kaj o avtorju večine opisnih člankov na lovsko strelskem portalu.

Ve se, da teče beseda o Ostrostrelcu Flis Petru. Kot se za vsako zvezdo spodobi, je očitno tudi ta dosegla svoj zenit.

Pred slabim desetletjem se je menda naš Peter odločil za novo zabavo in zajčke zamenjal za Fair dvocevno trosilko denarja. S to posebno aparaturo, ki denar v obliki svinčenih kroglic bogsigavedizakaj pošilja v „luft“ lovit podstavke od teglcev za rože, je začel dosegati lepe rezultate. Da bi bila škoda še večja je začel k temu nekoristnemu športu privabljati še druge in tako so na dolenjskem, predvsem na področju Trebnjega aparature začele zaznavati povečane koncentracije svinca v zraku. Ali se je s tem tam v ozračju začela zmanjševati koncentracija cvička, inštitut ne poroča.
 

Ta pokora z imenom Ostri Pero je poleg tega trap-astega športa znan tudi kot navdušen ljubitelj dolenjske zemlje in vsega kar ta ponudi. Zato si je v rojstni vasici na dolenjskih gričkih ustvaril skromen, a čudovit domek obkrožen z vsemi vrstami sadnega drevja, grmovnic in nepogrešljive vinske trte. Raj, ki ga po svojih besedah ne menja za nobenega.

A ker se šika, da je v štalci tudi kravca, te pa morajo po novi zakonodaji biti dobro označene in evidentirane, se je našemu Petru pripetila slednja zgodba:

Pisalo se je jeseni leta gopodovega dva tisoč in deset, ko je Peter s svojimi trap prijatelji poslednjič izpeljal tekmo v lovsko športnem streljanju za svojo lovsko družino na Trebelnem. Vse je šlo idilično in lepo, celo moja malenkost je dosegla dokaj dober rezultat, vse dokler ni prišla na vrsto razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Takrat pa se je od nekod prikazala gospa Slakova Obljubadeladolg in na pladnju za strežbo vsem prisotnim pokazala, kako tale naš Peter drži besedo, dano leto poprej. „Kdaj bova poročena?“ je bilo nedvoumno sporočilo, ki je vsem prisotnim pokazalo, da ga tale koruznik pa le malo preveč biksa. Medek polizat, potlej pa takole žvižgajoče malo po luftu gledat, pa obljubo požret, kajne Peter?! Pod pritiskom javnega mnenja je v sledečem letu le doživela v živo namera sedaj že gospe Flisove, da tega fičfiriča enkrat za vselej ukroti. In tako je tudi meni osebno, kar si štejem v posebno čast, ob priliki izročila lično vabilce na poroko.

Kaj je poroka, je spoštovanemu občestvu večinoma znano, tako da ne bom našteval dogajanja, saj to je vendar strelski portal. Razen da sta bila oba v zakonski jarem namenjena jako lično oblečena, kar takisto velja za obe priči in nepogrešljivo hčerkico Gajo, ki bo sedaj „strica“ za očita zamenjala. Zaobljubo sta civilno podpisala v Trebnjem, kjer smo prisotni strelci nevesti čestitali za zmago, pred božjim obličjem pa v cerkvici na Muljavi. Nato pa je seveda sledilo tisto najpomembnejše, čemur se pravzaprav „ohcet“ reče. Da bi zakon čimbolj držal, je bilo izbrano gostišče s simboličnim imenom, namreč „na Pajčni“.

Pa se vrnimo k strelstvu!

Spodobilo se je, da ženina kot posebnega inštruktorja diverzantske skupine Šmarnce člani te skupine pospremijo na tem dogodku. Pripravili so mu tudi presenečenje in ga želeli s pomočjo preizkusa vključiti v operativno jedro, da bo laže ušel turobnim zakonskim obveznostim in se sprostil na adrenalinskih akcijah. A pravila so pravila in tudi za posebnega inštruktorja velja red opraviti zapovedan preizkus v streljanju. A tu groza in streznitev! A lepo po vrsti…

Operativni vodja diverzantov Šmarnice je pripravil vse potrebno za preizkus. Najprej seveda maskirno obleko, ki jo mora kandidat znati obleči. Peter si je pa kar hlačnico okoli vratu privezal. Pri prvi točki torej minus, a verjetno bi se ga dalo porabiti za kakšno akcijo na pusta dan, zato se je preizkus nadaljeval. Nič posebnega, klasični štiristav. Najprej strel iz fiksnega stola na tarčo srnjaka. Sodnik Ivan je lahko ugotovil le to, da bi bil srnjak verjetno moker, ker so bili oblaki nad njim preluknjani. Drugi strel ob prostem stolu na eni nogi. Ajoooooj, še dobro da je bila municija manjšega kalibra. Dva člana skupine sva namreč držala tarčo, sicer stegnjenih rok, a kljub temu me je pekoča bolečina v mednožju opomnila, da se na tega Petra ni preveč zanesti. A bolj kot bolečina me je presunil prestrašen krik prisotnih gospodičen in gospe. Dame, hvala za solidarnost, upam na skorajšnje okrevanje. O tretjem strelu prostoročno na pujska škoda besed. Revež je doživel podobno usodo kot prej jaz, le da bolj v predel črevesja. In da ne pozabim, z vsakim strelom, neuspešnim kot vidimo, smo zmanjševali strelno razdaljo. Vse v upanju, da bo ta naš Peter pa le nekaj zadel. In tako je na koncu ležal tik pred lisičko. Mu bo le uspelo oprati čast? Upanje zamanj. Pri zadnjem strelu mu je iztrgalo puškico iz rok, da je s cevjo raztrgal tarčo, krogla pa je poletela bogsigavedi kam. Tako da dragi svatje, če kateri pušča, pritožbe direktno Petru!

Ker je zakonski jarem le timsko delo, je svoje spretnosti prikazala še gospa Flisova. Sploh ni kaj pisati, ni kaj govoriti. Čisto na kratko, desetke, čiste desetke v vseh štirih strelih lepo zaporedoma. Na celi liniji ga je ugnala v kozji rog. V tisti čisto zadnji kotiček roga, tam, kjer se je kozel ob sosedovo hruško drgnil.

Ker se je na ohceti jako dobro jelo in pilo in se prav fino zabavalo, se je spodobilo, da smo tudi strelci Šmarnce, čeprav čisto navadni diverzantje, prinesli darilo, ki smo ga nameravali podariti ženinu in nevesti. A naš prvotni namen je bil ravno obraten, kot se je na koncu izkazalo. Gospa Flisova naj bi dobila prazne čavre, da jih bo svojemu ljubemu filala, da bo imel kaj pokati na tekmah, poleg tega še motikco, sok in klobaso, da ji ne bo dolgčas in ne bo lačna in žejna, ko bo Peter služil pokale ona bo pa tačas vinograd okopavala, ženin pa naj bi dobil teden počitnic na morju, da si odpočije od napornih strelskih tekem.

A rezultat preizkusa nas je streznil in po kratkem posvetu smo darili enostavno zamenjali. Joži bo od sedaj naprej hodila z nami v akcije, Peter naj pa trto okopava, čavre naj ima pa za spomin na stare čase. Joži bo šla tudi za en teden poleti na morje in ker Peter ne bo imel časa (saj pomnite, okopava vinograd), ji bomo šli pa mi drušno delat.

Ja tako je to, vsaka zvezda enkrat pade…

P.S.: Kako gre že tista Peter, če imaš take prjatle, … 😉

skrbnik