Tukaj se resnično v dilemi kako naj opišem ta dogodek. Ti ljudje so mi podrli vse paragrafe, vse gornje meje so prestavili v neslutene višine. Mislil sem, da znam narediti naj-naj zaključek tekme, a sem se uštel.
Pojdimo po vrsti.
Veliko sem že slišal o strelišču in ekipe LD Libeliče. Nekoč sem že napisal, da so me fantje njihove strelske ekipe v mojih začetnih korakih pri strelstvu fascinirali in spodbujali pri tem dejanju.
To so bili zelo stabilni strelci. Ker sem vsako leto v Doliču obiskoval koroško ligo, sem imel možnost opazovati mojstre pri streljanju. Če je bilo potrebno, kot zadnji strelec v ekipi ustreliti polno serijo, je ustrelil brez problema polno serijo. In to ni bilo pomembno kateri član ekipe je to bil. Ekipa je delovala kot dobro podmazan stroj. Zame so bili vzor dobrega strelca.
Iz takratne ekipe še vedno strelja nekaj članov. Sicer malo manj in skoraj vsi so postali veterani. Imajo pa še vedno veliko podmladka.
Ko je letos nanesel pogovor na treninge in kako je upadel stalež trenirajočih strelcev, so se prijatelji iz Libelič samo smejali. Toliko časa so me jezili s povabilom na te njihove famozne in zelo obiskane treninge, da sem tudi sam obiskal njihovo strelišče. Imel sem ravno v petek, ko imajo trening, posel na Koroškem. Kot obvezna oprema Julke, se je znašla tudi moja ljubica, ki ima dve cevi ter bruha šibre in ogenj. Koroški strelci so mi že kar nekaj časa govorili, da imajo tudi po 30-35 strelcev na treningu. Ne me basat. Na Dolenskem so lani odprli novo strelišče in sem bil letos nekaj krat na treningu pri njih. Če nebi imel puške s sabo bi me bilo strah. V najboljšem primeru smo streljali 4 v seriji. Gor, bogu za hrbtom, naj bi jih bilo vsak petek tudi po 40. »Malo sutra«!!!
Andrej se mi je ponudi za kažipot in sva se zares naslikala na strelišču. Jaz sem mislil, da imajo skupščino, tako so imeli zasedeno parkirišče okoli lovskega doma. Resnično sem kar nekaj časa čakal na vrsto, da je moja ljubica lovila golobe po zraku. Sledilo je še večje presenečenje. V navadi imajo, da vsako leto ob koncu sezone naredijo zaključni piknik. Ampak, na njem so samo povabljenci in tisti, ki so obiskovali njihov trening. Z veseljem sem sprejel njihovo povabilo.
Teden pred piknikom, sem naredil svetovno napako. Po vsaki sezoni si privoščim očiščevalno kuro telesa. To pomeni, da se malo vzdržim pri hrani. Drugo leto jo bom sigurno prestavil po pikniku v Libeličah. Takoj po prispetju na strelišče so me začeli »filati« s hrano. Imeli so poln kotel kuhe. Porabil sem kar nekaj besed, da sem jih prepričal v moje dejanje.
Prišla je tudi beseda na pijačo. Ker nisem hotel piti nič drugega kot vodo, so mi jo pač prinesli. In to ne bilo kdo. To je bil njihov gospodar. Šele, ko sem stal na liniji za prvega goloba, mi je bilo jasno, zakaj njegova »gostoljubnost«. Dal me je za primer, kako se strelja na »vodno« podlago. In ravno prvega sem zgrešil. Enostavno smo nehali streljati in se držali za trebuhe. Vseh nadaljnjih 44 golobov sem zadel bolj ali manj v center.
Za lovskim domom, spodaj na ploščadi so se nad žerjavico vrteli jagenjčka in 2 veliki mesni ruladi. Ko sem šel slikati te dobrote na vrtečem se kolu, je za mano otajala sled sline. Oja, meso pa lahko jem. Ko je vse to prišlo na mize sem dojel, da je vse to brez, da terjajo plačilo. Ljudje božji. Pijačo in jedačo so imeli »džabe«. Sladic in piškotov cele pladnje.
Malo sem vohal po njihovem lovskem domu. Resnično so to strelska družina. Prav v vsaki lovski sobi po Sloveniji visijo slike pogonov na pujse. Tam se hvalijo s 5 pujsi, drugje 6-8 pujsov gleda s slike in še bi lahko našteval. Pri njih pa samo slike ekipe in pokalov. Hiteli so mi pripovedovati katerega leta je bilo to in kje je bila posneta druga slika. Ej, fantje res sem ponosen, da ste me povabili v Koroške hribe.
Nekoč sem slišal tole, »Hrabre spremlja sreča«! Ker sem bil edini ki je do sredine popoldneva ustrelil 2 polni seriji po 15 golobov, sem zmagal. Pa veste zakaj? Ker se jim je pokvaril stroj.
Ampak. Libeličani nebi bili Libeličani, če nebi od nekje potegnili še en stroj in na njem izvedli tekmo na izpadanje. Saj veste, da temu rečemo »abjajc«. Prišli so na plano njihovi mladi strelci. Vse nas so peljali »lulat«.
Če ravno so imeli piknik, so imeli vrhunske nagrade. Dobil sem stekleni pokal. Na njem zelo lepo vgraviran njihov logotip.
Zelo krivično bi bilo, če nebi opisal njihovo razglasitev rezultatov. Vrhunsko. Oglejte si slike spodaj. Če boste videli kakšno resno faco, je to zgolj slučajnost.
Dečki in predvsem deklice, ki so bile zelo aktivne celi potek piknika, verjetno nisem opisal bistva, ki sem ga doživel pri vas. Se vam pa iz srca zahvaljujem, za povabilo. Odprli ste mi nova obzorja organiziranosti tekem. Vzdušja, ki sem ga doživel pri vas, se ne da opisati, le slike govorijo zase. Verjemite mi, da sem višino letvice, ki označuje dobro tekmo postavil za razred više. Kapo dol.
Verjetno so bili končni rezultati postranska stvar, a vseeno jih bom napisal :
Ženske:
- Hamun
- Kogelnik
- Šnabl
Tekma na izpadanje:
- Hovnik
- Lepen
- Rupreht
- Štern
- Šnabl
- Tini
2×15 golobov:
- Flis
- Lepen
- Novak
- Prilasnik D.
- Prilasnik S.
- Kogelnik
- Primožič
- Rupreht
- Kordež
- Mravljak
- Udovč
- Lepen (ata)
- Štern
- Jehart
- Pšeničnik
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Libelice/{/gallery}
