Archive For 27. maj, 2016
To je bila tekma za živce spočit. Lepo vreme. Prijazni domačini. Dokaj dobri rezultati. Moji dosežki se ta dan niso kosali z najboljšimi. Kljub vsemu sem zadovoljen z doseženim.
Naj tokrat govorijo slike in rezultati.
Prav veselil sem se tega druženja. Lani sem vse pospravil v svoj žep. Če prejšnjo leto, zakaj ne tudi letos. Kako grenko je spoznanje, da si se uštel. Že med vožnjo v Rače me je vse motilo. Pa lulat pa kakat. Ni bilo ene benz- pumpe, da nisem stal.
Predvideval sem, da bo tam nekje okoli 12 ure najmanj drena, da se bom na streljal brez problemov.
Če vedno rad poudarim, da sem prvič na strelišču, moram tokrat ubrati ravno nasprotno taktiko. Na tem strelišču sem manjkal samo lani, ravno tako prvomajsko druženje. Opravičljivi razlog je bila poroka bratrančevega sina, ko sem odigral vlogo voznika ženina. Od leta 2002 sem se družil z njimi kar 22 sobot, nedelj ali praznikov. Ravno polovico tekem sem bil na zmagovalnem odru. Oja.
Večer pred tekmo sem firbec pasel na zemljevidu in ugotavljal, kako bi najlaže in hitro prišel iz Velke v Markovce. Bil sem mišljenja, da na avtocesto ter proti Ptuju. Ker sem pa v Velki spustil Iztoka pred mojo Julko, so se začele kalvarije, oziroma bolje rečeno »križev pot«. Da mi sedajle nekdo da pol milijona evrov in reče, »pojdi še enkrat po isti poti«, bi se mu samo smejal.
Malo sem »guglal« in iskal izumitelje mogočih in nemogočih stvari. Sem bil presenečen za kaj vse imajo dokumentirano kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji in koliko truda je porabil, da se je izum prijel. Nisem pa našel, kdo je izumil volan v okrogli obliki. Temu izumitelju je potrebno dati Nobelovo nagrado. Kako je meni prišel prav volan v tej obliki v nedeljo, ko sem obiskal »druženje« pri strelcih SD Velka.
Po zelo dolgem času sem se odločil, da to soboto obiščem 2 tekmi. Prva je bila v Savinjski dolini in druga v širši okolici Ptuja. Na omenjenem memorialu nisem manjkal odkar streljam glinaste golobe. Uspehi so bili sortni. Zadnje čase se kar držim nekje v gornji polovici tekmovalcev.
Lokacijo strelišča imajo na vrhu hribčka, le nekaj »pedi« pod cerkvijo Sv Jedrta. Značilno za to lokacijo je, da vedno vleče veter preko strelišča. Včasih te kar premika na liniji.
Pa smo se vrnili v stare čase, ko je bila ilegala nuja. Jebemti salata. Kako nismo zmožni enkrat za vselej udariti po mizi in reči »Dovolj imamo«. Dečki, nekje 22.000 nas je. Kako nam manjka Matija Gubec. Mogoče bi ta nas popeljal v stare zlate čase, ko je strelec nekaj veljal. Sedaj se pa skrivamo. Skrivamo datum tekme. Obvestimo strelce šele 2 dni pred izvedbo tekme. Na strelskem portalu slovenskih lovcev se skoraj nihče ne upa objaviti vabilo na tekmo. Bog ne daj reči »vabilo«. Pravilno se reče druženje. Še dobro, da je moja strelska kariera in strelski zagon v zatonu. Nekje do jeseni bo ta strelski portal še nekaj migal, potem ga bom pa verjetno ugasnil.
Ker se večkrat na tekmah srečujem z dobrim strelcem iz strelskega društva Tadejem, je bil letos čas, da se tudi jaz naslikam na njihovi »nastrelitvi« pušk šibrenic. Ker sem bil pri njih pred leti, sem že čisto pozabil kako zgleda pot do lovske koče, kjer domuje strelišče. Človeška rasa ima to srečo, da ima aktivirano malo tistega praznega prostora v lobanji, ki mu rečemo možgani, da se sproti spominjajo, kje sem nekoč že vozil. Vse skozi se mi je sproti odpiral spomin, da me je pripeljal do lovske koče.
Nastrelitev je bila že v polnem teku.