Prvo je bila ideja. Nato pogovori. In sedaj že 5 leto vrhunsko srečanje.
Letos v malo bolj okrnjeni postavi. Korošci pravijo, da smo jih lani preveč ponižali,zato so imeli letos pomisleke. Seveda je tole zapisano malo v hecu, čeprav je v vsakem hecu nekaj resnice. Pač niso uspeli sestaviti ekipo 10-ih strelcev, da bi se udeležili tega tekmovanja. Oja, nekaj njihovih članov se je vseeno prijavilo na tekmo.
Tudi nekaj Mariborčanov je prišlo.
Celjanov je bilo več kot lani a vseeno premalo za skupni zbir rezultatov v konkurenci lig. Tako smo se resno udarili samo Medvoška liga in liga strelskega portala.
Streljalo se je na 25 golobov in veteransko tarčo sede ob fiksnem kolu. Pri teh tarčah so vedno v prednosti veterani in super veterani, saj je to njihova panoga in jo tudi trenirajo. Medvoška liga ima občutno več veteranov kot mi. So pa hedikepirani pri golobih, tako da smo tu nekje. Nikoli se ne ve, do ocene zadnje tarče, kdo bo zmagal.
Našemu članu Janezu se je ta dan utrgalo na veteranski tarči. Ustrelil je 1×9. Vse ostalo se je držalo črnega kroga v sredini tarče. Verjetno je kriv tisti modrc zjutraj, ki ga je videl ob prihodu na strelišče.
Med člani smo 3 strelci imeli po 98 krogov. Razvrstiti smo se morali v 2 in 3 pozicijo, ki še prinašajo odličja. Za sodnika smo imeli Janija. To je človek je s srcem med nami strelci. Dečko se spozna na strelski pravilnik in če je le mogoče ga tudi upošteva. Pri »naši« tekmi smo bili veseli, da ga je upošteval in naredil razstreljevanje po tem dokumentu.
Na prvem strelskem mestu sem sedel jaz. Na drugem Marko in na tretjem Milko. Ko je dal sodnik znak, da je pričelo teči 30 sekund, sem sprožil prvi. Kar solidno se je držalo črnega kroga. »Nimata pogojev, da me premagata«, sem pomislil in odložil puško za na to določeno mesto ob fiksnem kolu. Pomožni sodnik je šel pregledati tarče. Pri meni naznani 10. Pri Marku 11 in pri Milku 9. Takoj sem mu podal roko. Ta fant se resno razvija v vrhunskega strelca. Ustrelil je geometrijsko 11. Kar mi je pri njem posebno všeč, da je tudi borec, ne samo strelec.
Sem pa ponosen na strelce »naše« lige. Kljub temu, da jih nekaj iz gornjega dela lige ni prišlo na zaključno tekmovanje, smo suvereno osvojili prehodni pokal.
Na zaključku pri podelitvi odličij sem naznanil, da je to moje zadnje dejanje na strelskem področju glede organizacije teh in vseh drugih tekmovanj. Ker so vsi seznanjeni, kaj so mi naredili tekmovalci iz te lige za državno prvenstvo in kakšno štalo so delali nekateri tekmovalci glede sodnika na državnem za veterane in super veterane, ki ni hotel nič drugega kot samo spoštovati strelski pravilnik LZS in uveljavljati varnost na strelišču, so me razumeli.
Vseeno so naredili krog okoli mene in začeli s prepričevanjem v nasprotju z mojimi mislimi. Dobil sem solzne oči. Pa ne zaradi strahu in groženj. Prav nasprotno. Velika večina je bila zato, da se ta tradicija nadaljuje, da imajo vsi veliko zaupanje v mene in me podpirajo v dejanjih.
Če malo premislim imajo prav. To so preprosti ljudje-strelci, ki nebi nič drugega radi, kot se samo udeležiti dobro organizirane tekme in imeli človeka ki mu zaupajo. Res si bom vzel čas in premislil.
Če je bila to zadnja tekma in liga v moji organizaciji se vsem strelcem, ki so kadar koli streljali pod našim okriljem zahvaljujem in jim želim še mnogo strelskih uspehov na nadaljnji poti. Je pa do takrat, ko se bo odprla nova strelska sezona še veliko časa. Slovenski pregovor pravi, »brez ciganke se nič ne ve«.
