Upoštevanje Pravilnika o lovskem strelstvu pri izvedbi tekem
Smo ljudje res vpeti v hiter tempo življenja, da ne vidimo več razlike med tem, kaj je prav in kaj ne, kaj je normalno in kaj ni? Smo res pozabili na sebe, svoja pravilna čustva in občutke? Smo pozabili na ljudi okoli sebe, na prijazen nasmeh, na topel pozdrav? Smo res postali močvirje slabih in negativnih vibracij, ki se kot tsunami razdiralno širi med nas? Smo pozabili, da smo ljudje?
Verjamem da ne. Verjamem, da v nas še vedno tli iskra, ki bo pognala dobroto v našem srcu, osrečila dušo in postavila naš um v normalne tirnice…
Ker so se pojavile govorice in žolčno razpravljanje o državnem prvenstvu LZS za veterane in super veterane, na katerem sem bil sodnik na glinastih golobih, sem primoran, da odgovorim na nekaj vprašanj in s tem razjasnim stvari.
Organizator letošnjega državnega tekmovanja me je že nekaj mesecev pred začetkom vprašal, če bi bil pripravljen odigrati vodilno vlogo sodnika na golobih. Ker že nekaj let spremljam organizacijo tega tekmovanja, predvsem na sodniškem področju, sem ponudbo sprejel. Po dogovoru naj bi se strelski pravilnik sodnik upošteval v celoti.
Ker se je ta vest razširila med tekmovalce s svetlobno hitrostjo, smo pričakovali, da se bodo udeleženci tega tekmovanja pripravili na to. In so se res pripravili. Samo ne po strelski plati, ampak ravno obratno, kako popljuvati in onemogočiti sodnika.
Naj prvo kakšno rečem o strelstvu in našem pravilniku. Udeležil sem se že številih strelskih tekem širom Slovenije. Mogoče od aktivnih strelcev celo največ. Lahko povem, da ima vsak organizator svoja pravila. V veliki večini ne morejo upoštevati strelskega pravilnika. Nekje naredijo tekmo samo na glinaste golobe. Saj veste, kako to gre. Razpišejo tekmo, ki traja 2 dni in dva dni streljajo serijo po 10 golobov. Nekje naredijo finalno serijo, spet drugje seštevajo najboljše serije, lahko omejijo prijave, imajo strelsko dirko itd. Tega v strelskem pravilniku ni. Strelski pravilnik tudi ne omogoča razvrstitev tekmovalcev po tem dokumentu, ker te alineje v pravilniku ni. Ponekod se strelja zraven golobov še lovske tarče. Po eno, dve, tri. Zraven lahko še bežeči merjasec. Tudi tega ni v strelskem pravilniku.
Če se tekma vsaj malo približa strelskemu pravilniku, mu pa navsezadnje zmanjka kompak.
Spet nič z uveljavitvijo tega dokumenta. Najbliže temu papirju so veterani in super veterani, saj skoraj na vsaki tekmi tekmujejo v svojem razredu, vsaj tam kjer imajo kombinacijo.
In sedaj pride na vrsto tekma, kjer se mora strelski pravilnik upoštevati v celoti.
Pravilnik, ki ga je sprejela LZS.
Pravilnik, ki bi se moral upoštevati na kakršnemkoli nivoju vsake tekme, ne glede na organizatorja ali naročnika tekme.
Pravilnik, ki je bil sprejet, da ne bo nesporazumov in s katerim lahko v en sam okvir spravimo vse tekmovalce, ne glede na starost in tekmovalno uspešnost.
Če je v strelskem pravilniku zapisano in podprto s skico, kako mora biti zarisana črta na strelskem jopiču, mora to imeti vsak strelec in pika. Če je zapisano, da mora strelec stati v označenem kvadratu, tam tudi mora stati. Ne pol koraka levo ali desno.
Kaj mislite kdo je odgovorna oseba na tekmi za ta pravilnik. Če se mene vpraša, je to glavni sodnik na golobih in na strelišču za MK. In imam prav! Komisija, ki se ustanovi na začetku tekmovanja, lahko odloča samo o pritožbah. Na terenu je pa samo sodnik. Se pa strinjam, da mora poznati strelski pravilnik v popolnosti. Brez tega seveda sodnik ne mora soditi pošteno.
Obstaja pa ena stvar, ki je skupna vsem tekmam in pravilniku. To bi moral vsak organizator upoštevati do potankosti. Varnost pri streljanju. Tukaj nebi smelo biti niti za vejico odstopanja. Verjemite mi, da se močno motite, glede upoštevanja varnosti. Včasih imam občutek, da bi bilo zelo dobro, da na vhodu obesijo transparent, na katerem bi pisalo: »Če nimate sreče, ne hodite blizu!«
Dečki so mislili, da bo tak transparent visel tudi na državnem v Žančanih, pa so se grdo ušteli.
Že jutro na dan tekme se je začel proti vsem pričakovanjem. Naša policija je lovila udeležence tega tekmovanja že ob izhodu iz Slovenj Gradca. Preverjali so vse dokumente in pregledovali orožje.
Po parkiranju moje Julke so me tekmovalci pričeli spraševati o poteku tekme in načinu streljanja. Pomagal sem jim pri zarisovanju črte na strelskem jopiču kdor jo ni imel, preko katere ne sme gledati gornji rob kopita pri položaju »pripravljeno«. Ko sem se pomikal po klančini proti strelišču mi je oseba, ki naj ostne neimenovana, začela povzročati probleme. Ker mi ni in ni dala miru, sem verjetno kakšno rekel v svojo obrambo. Mislil sem, da sva s tem zaključila. Kako sem se motil.
Ravno, ko se je pričela pozdravna ceremonija, se je prikazal inšpektor iz MNZ-ja.
Bog nam pomagaj, kako smo ga bili veseli.
Takrat sem vedel, da je vrag vzel šalo. Isti inšpektor je prišel tudi na tekmo k Strelskemu društvu Dolič. Glej ga vraga. Tudi tam sem bil sodnik. Ker smo streljali z malokalibersko puško in tekmovalci niso uporabljali očal za zaščito vida ter ščitnikov za sluh je strelskemu društvu napisal ogromno denarno kazen (približno 3x par tisoč evrov).
Tudi odgovorna oseba mora plačati več evrov, kot ima mesečno pokojnino.
Ker na tretji strani strelskega pravilnika piše, da morajo vsi udeleženci in uradno osebje na strelišču »OBVEZNO« uporabljati zaščitna sredstva za zaščito sluha in vida, sem tekmovalcem tudi povedal, da brez njih streljanje ne bo mogoče.
Takrat se je rodil »revolt«. Prednjačil je član osrednje regije. Ravno ta oseba me je nekaj dni pred tekmo poklicala in praktično od mene zahtevala strogo uveljavitev strelskega pravilnika v celoti. Na tekmi pa je kot osa. Takoj se je oblikovala skupina njegovih pristašev, prepričanih, da sem nekaj storil narobe. Takega napada nisem pričakoval. Posledica tega je bilo, da sem šele po nekaj minutah lahko črno na belem pokazal, kje to strelski pravilnik predpisuje. Najbolj pa sem bil presenečen, da udeleženci državnega prvenstva niso niti enkrat prebrali strelskega pravilnika, če ravno na prvi strani piše, da morajo »vsi udeleženci poznati ta pravilnik in dosledno spoštovati njegova določila«. Še predno smo začeli streljati sem se spraševal, kdo je dal tem osebam dovoljenje (mogoče jih je kdo nahujskal) , da finančno škodujejo organizatorju. Preveč ur so preživeli na strelišču, da bi prvenstvo potekalo tako kot je treba. In udeleženci prvenstva jim takole že na začetku vračajo zlo z dobroto. Saj hudobni ste lahko, škode pa ni potrebno delati.
Organizator je za izvedbo tega prvenstva dobilo nekaj financnih sredstev iz strani LZS, a zaradi kršenja varnostnih predpisov pri katerih ni izgovorov, bi jim radi udeleženci naprtili finančno kazen, ki nekajkrat presega vložek LZS-ja. Vsi ti tekmovalci so vedeli, da je inšpektor na strelišču. Ker sem goreče zagovarjal edini veljavni dokument, po katerem se lahko izpelje to državno (sedaj ne bom razpravljal o tem ali je življenjski ali ne, ali je dober ali ne, velja pa) sem jih dobil pod nos, »Vtakni si ga v rit in ti in pravilnik«! Ker nikakor nisem popustil pri očalih, ker poznam tega inšpektorja, da je neomajen, so me skupaj z očali pošiljali v moški spolni ud. Hvala vam fantje, hvala.
Še predno je počil prvi strel nam je inšpektor prepovedal streljati in je zaprl strelišče. Kako ga je organizator pregovoril, da nam je dovolil pričeti tekmovati, ne vem. Če sem iskren me tudi ne zanima. Pri igranju Slovenske himne so imeli organizatorji malo tehničnih motenj, zato se je zbrala skupina udeležencev in jo v popolnosti zapeli. Kapo dol za tako potezo. Sledilo je nekaj govorcev in nato oba sodnika tako pri golobih kot pri MK.
Se nadaljuje ……
