To prizorišče sem obiskal že lani. Celo leto sem premleval in študiral, kaj je tako posebnega na tej tekmi. Golobi težki do amena. Popoldne pogoji za streljanje še težji od amena. Tukaj lahko zmagajo le najboljši. Teh je le peščica.
Kaj hudiča iščejo povprečni strelci na tej tekmi. In to ne samo posamezniki. Celo ekipe pridejo, ki jih ni nikjer, samo na tej tekmi se prijavijo. Samo za primerjavo: neka ekipa je ustrelila ravno toliko golobov, kot kasnejši zmagovalec v posamezni konkurenci. Le s to razliko, da so ekipno streljali 4 strelci. Lahko še tako možgančke napenjam ne bom prišel do kraja. Rajši priznam, da ne vem zakaj je to tako.
Ker sem na Kogu zmagal, sem vzel nagrado vikend paket v Moravskih toplicah. Med toplicami in Prosenjakovci je za en pljunek razdalje. Tako sem svoje deklice peljal v toplice, sam sem si pa rezerviral termin v Prosenjakovcih.
Na tekmo sem prišel pred pol deseto dopoldne. Ne vprašajte kdaj sem prvič prišel na vrsto za streljanje. Ob treh popoldne. Pravilno sem napisal. 5 ur sem čakal na prvo streljanje. Če vam kaj pomeni, da boste bolje razumeli, ob 11 dopoldne so pospravili prijavno mizo. Po tej uri ni bilo več prijav. To nisem doživel še na nobeni tekmi. Pred poldne so imeli dovolj prijav za celi dan. Slučajno sem navezal pogovor s starejšem strelcem. Nekako takole je rekel: »Če te ni tukaj, te ni na zemljevidu strelcev«????? Halo!!!!
Vse golobe je ustrelil samo Boštjan, ki je šel nekaj dni zatem na olimpijske igre v Rio. Dečko, ki je pisal v razpredelnico ustreljenih golobov je imel do 14 ure vpisano samo eno 13-ko. Proti globokem popoldnevu se je stanje malo popravilo. Boštjan je ustrelil vse golobe. Pri 14 ustreljenih golobih smo bili napisani trije. Na tem strelišču je selektivni golob desni golob. Če imaš srečo, da ga po ne vem kakšnem ključu zadeneš si zmagovalec. Samo kaj ko pri njih vse skozi stroj potuje in če imaš srečo lahko dobiš tudi po 5 in več istih golobov, bog ne daj desnih. Proti večeru pa že prosiš vse svetnike, da nebi bil raven ali levi, ker ti prileti točno v sonce. Desni golob potuje ravno v sinje nebo in se ti enostavno razlije v svetlobi. Kar nekaj strelcev je reklo, da je goloba ustrelil na pamet, ker je izgubil sliko goloba. Tako, da ne veš, katerega goloba si bolj želiš oz, ne želiš.
Smo pa strelci SD Trap Kungota imeli interno ekipno tekmovanje. Že celo leto poslušamo športne strelce, kako so dobro, kaj dobro, odlično streljali na ligi športne zveze Slovenije. Ja, res je. Imamo celo zmagovalca lige. Ampak. Mi strelci, ki streljamo samo lovski stav se jih pa ne bojimo. Nikoli in nikdar. Ker so nam ravno na tej tekmi športni strelci nekaj pametovali, je kaj kmalu padla odločitev, da se udarimo na žive in mrtve. Športni stav sami asi. Mi lovski stav pa neki povprečneži. Bojimo se jih pa ne, zaprmej ne. Ko je prijavljal naš »Šef« ekipi, je dal lovsko ekipo streljati v zadnjo serijo na tekmi. Žlehtnoba je ponos Slovencev. Potem smo malo omilili ta vrstni red in smo »lovci« streljali 3 serije za »športniki«. Do tedaj je bil najboljši rezultat za ekipe 31 golobov. Naši športniki so ustrelili 33 golobov. Od linije so šli kot petelini po dvorišču. Res vrhunski rezultat za Prosenjakovce. Toda na prizorišču smo bili še »lovci«. Malo smo bili zaskrbljeni, zaradi veliko zadetih golobov naših športnikov, a smo se odločno podali v boj. Ravno prav smo ustrelili, to se pravi enega več od naših »bahačev«. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj nas je veselil pogled na našega »šefa«. Kot mokra kura se je sprehajal po strelišču. Vedno in povsod nas lahko premagajo, a jih bodo zmeraj pod nos dobili, »Kaj pa Prosenjakovci. Se še spomnite«! Dani je prijavil največji stavek, vreden samo velikih ljudi. »Kaj mi mar skrinja zlata, samo da imamo mi pokal za prvo mesto«!
Naj zaključim. Brez slabe vesti lahko zapišem: »Tekma vseh tekem«.
