Author Archive
Varnost na strelskih tekmah
Pa zapišimo še malo o varnosti tekmovalcev na strelskih tekmah v letošnji sezoni. Predno naredim piko na koncu zadnjega stavka, lahko zapišem, da sem srečen, ker sem sploh še živ.
Varnost je porazna. Le sreči se lahko zahvalimo, da se po koncu tekme vračamo domov brez zdravniške ali pogrebne intervencije. Toliko nepravilnega rokovanja ali nepravilnega nošenja orožja že dolgo nisem opazil. Verjetno ga je bilo vedno veliko, le letos sem vse to opazoval in sem si vse to veliko bolj vzel k srcu. (več …)
Lokostrelci na finalu naše lige
Izpod Petrovega peresa ste lahko v poročilih s tekem prebrali kako smo se imeli na zaključni tekmi letošnje lige. Omenil je tudi prisotnost lokostrelcev, ki so popestrili dogajanje na koncu. Naš strelec lige, Tomaž Fuchs, sam tudi lokostrelec je s seboj pripeljal še enga Tomaža iz firme Vreček agro iz Kranja in skupaj sta nam pokazala nekaj različnih lokov in načinov streljanja z njimi. Ker je v vsakemu od nas tudi še nekaj otroka, kar naj bi bilo po pripovedovanj žensk za moške še posebej značilno, smo z veseljem napenjali tetive in preizkušali orožje iz mladostnih potepanj po vasi in gmajni. (več …)
Prvo je bila ideja. Nato pogovori. In sedaj že 5 leto vrhunsko srečanje.
Letos v malo bolj okrnjeni postavi. Korošci pravijo, da smo jih lani preveč ponižali,zato so imeli letos pomisleke. Seveda je tole zapisano malo v hecu, čeprav je v vsakem hecu nekaj resnice. Pač niso uspeli sestaviti ekipo 10-ih strelcev, da bi se udeležili tega tekmovanja. Oja, nekaj njihovih članov se je vseeno prijavilo na tekmo.
Tudi nekaj Mariborčanov je prišlo.
Na tekmi v spomin na pohorski bataljon sem podoživljal mraz in sneg tistega dne, ko se je sovražnik spravil na borce te enote.
Že ko sem se odpravljal od doma sem slišal ženo kako je jodlala za mano, da sem najbolj neumen »homo sapiens« na celem svetu. Prav zadnja beseda pa je bila: “Srečno se vrni domov!”
Če sem kdaj dal prav ženski (to je bolj izjema kot pravilo), sem ji dal ta dan. Sneg je naletaval kot nor. Če nismo vozili takoj za plužno enoto, se je sneg oprijemal cestišča in delal zastoje. So se pa našli idioti, ki so po prehitevalnem pasu vozili, da se je samo črta naredila mimo Julke. Sploh nisem bil jezen, le »Srečno« sem mu zaželel! (več …)
Nočno streljanje je nekaj posebnega. Že sam ambient, ko je vse okoli tvojega telesa temno, je nekaj posebnega. Na dnevni tekmi med streljanjem slišiš milijon glasov, vidiš vse, tudi tisto, kar nebi smel in te moti. Na nočni tekmi se vidi samo tisto kar osvetlijo močni reflektorji. Še celo tekmovalci med sabo govore šepetaje. Verjetno je to posledica nočnega oprezanja na preži.
Že močno v noč smo parkirali ob lovskem domu nad Celjsko kočo. Ta lokacija mi je zadnje leta močno poznana. Bil je krasen večer. Brez megle in dežja.
Nekoč sem slišal od zelo izkušenih ljudi tole: »Ni problem zmagati z dobrim rezultatom, vrhunec je slaviti s slabim rezultatom«! Ravno to se mi je zgodilo na tekmi na Šmohorju. Ker kar nekaj časa nisem imel MK puške v rokah sem šel na 2 treninga prosto stoje na srnjaka. O Bog pomagaj. Kaj vse sem ustrelil. Kot neki pripravnik sem streljal že na treningu. Nič kaj lepo popotnico nisem nesel s sabo v soboto na tekmo v Laške hribe. Pravilno sem napisal: v soboto. Zaradi slabega vremena, ki so ga obljubljali v nedeljo, so tekmo prestavili na dan prej, torej v soboto.
Prvo sem se postavil na strelsko stezo za mali kaliber. Bil sem prvi na tem kraju.
Tone Erjavec – Super veteran
Ste se kdaj vprašali, kaj veste o ljudeh, ki jih srečujete na strelskih tekmah ali pa tudi izven strelišč ? Ali ste se kdaj vprašali, kakšne in koliko zgodb se skriva v srcih teh ljudi ? Ko sva z Jokom sedela za mizo nasproti Antona in ga spraševala to in ono, se je odprl kot knjiga. Iz ust so mu vrele njegove življenske izkušnje, prenekatere dogodivščine, kakor tudi nasveti in želje. Poln energije nekako ne deluje kot nekdo, ki bi sodil v kategorijo super veteranov.
Z Andrejem sva se dobila na tekmi v Slovenskih Konjicah. Po ustreljeni tekmi sva vsak s svojim prevoznim sredstvom nadaljevala pot po avtocesti proti kurji glavi, prav gor pod rožo, ki jo nosi kakuš na glavi. Če nebi Andrej imel govoreče skrinjice, nebi nikoli našla tega strelišča. Mislim, da je eno izmed najsevernejših strelišč v Sloveniji. Sicer je ena družina še malo bolj severno, a ne vem če prirejajo tekme.
V njihovi LD prirejajo vzporedno s streljanjem še druženje s krajani. Ob prihodu na strelišče so bile vse mize zasedene, še posebno tiste, ki so bile v senci velikih dreves, ki so nudile vsaj malo sence.
Če nas zmešanih nebi bilo, bi se normalnim zmešalo od dolgočasja.
Dobra misel za nas strelce, ki se vse nedeljske dneve srečujemo na strelskih tekmah. Koliko piknikov v organizaciji mojih prijateljev je minilo brez mene, ker sem zapravljal denar, ko sem streljal po zraku neke rumene diske.
Po letu je zopet prišel čas, da sem iz varnostne omare vzel moj Brno2 v MK kalibru. Ta puška v omari počiva in sanja pretekle dogodke. Svoje obdobje je bila zelo«boga«. Strelski »prijatelji« so se nad njo znesli z železom. Uničili so ji izhodni navoj oz. korak. Po strokovni operaciji (krajšanju cevi) je zaživela svoje drugo življenje. Bila je celo državna prvakinja na gospoda bežečega merjasca. Ker je trenutno brez optike jo uporabljam 1x letno, na strelski tekmi za pokal občine Mislinja. Za ta pokal tekmujejo LD in SD ki domujejo v tej občini. Tega strelskega tekmovanja je več vrst.
Varnost na strelskih tekmah
Pa zapišimo še malo o varnosti tekmovalcev na strelskih tekmah v letošnji sezoni. Predno naredim piko na koncu zadnjega stavka, lahko zapišem, da sem srečen, ker sem sploh še živ.
Varnost je porazna. Le sreči se lahko zahvalimo, da se po koncu tekme vračamo domov brez zdravniške ali pogrebne intervencije. Toliko nepravilnega rokovanja ali nepravilnega nošenja orožja že dolgo nisem opazil. Verjetno ga je bilo vedno veliko, le letos sem vse to opazoval in sem si vse to veliko bolj vzel k srcu. (več …)
Lokostrelci na finalu naše lige
Izpod Petrovega peresa ste lahko v poročilih s tekem prebrali kako smo se imeli na zaključni tekmi letošnje lige. Omenil je tudi prisotnost lokostrelcev, ki so popestrili dogajanje na koncu. Naš strelec lige, Tomaž Fuchs, sam tudi lokostrelec je s seboj pripeljal še enga Tomaža iz firme Vreček agro iz Kranja in skupaj sta nam pokazala nekaj različnih lokov in načinov streljanja z njimi. Ker je v vsakemu od nas tudi še nekaj otroka, kar naj bi bilo po pripovedovanj žensk za moške še posebej značilno, smo z veseljem napenjali tetive in preizkušali orožje iz mladostnih potepanj po vasi in gmajni. (več …)
Prvo je bila ideja. Nato pogovori. In sedaj že 5 leto vrhunsko srečanje.
Letos v malo bolj okrnjeni postavi. Korošci pravijo, da smo jih lani preveč ponižali,zato so imeli letos pomisleke. Seveda je tole zapisano malo v hecu, čeprav je v vsakem hecu nekaj resnice. Pač niso uspeli sestaviti ekipo 10-ih strelcev, da bi se udeležili tega tekmovanja. Oja, nekaj njihovih članov se je vseeno prijavilo na tekmo.
Tudi nekaj Mariborčanov je prišlo.
Na tekmi v spomin na pohorski bataljon sem podoživljal mraz in sneg tistega dne, ko se je sovražnik spravil na borce te enote.
Že ko sem se odpravljal od doma sem slišal ženo kako je jodlala za mano, da sem najbolj neumen »homo sapiens« na celem svetu. Prav zadnja beseda pa je bila: “Srečno se vrni domov!”
Če sem kdaj dal prav ženski (to je bolj izjema kot pravilo), sem ji dal ta dan. Sneg je naletaval kot nor. Če nismo vozili takoj za plužno enoto, se je sneg oprijemal cestišča in delal zastoje. So se pa našli idioti, ki so po prehitevalnem pasu vozili, da se je samo črta naredila mimo Julke. Sploh nisem bil jezen, le »Srečno« sem mu zaželel! (več …)
Nočno streljanje je nekaj posebnega. Že sam ambient, ko je vse okoli tvojega telesa temno, je nekaj posebnega. Na dnevni tekmi med streljanjem slišiš milijon glasov, vidiš vse, tudi tisto, kar nebi smel in te moti. Na nočni tekmi se vidi samo tisto kar osvetlijo močni reflektorji. Še celo tekmovalci med sabo govore šepetaje. Verjetno je to posledica nočnega oprezanja na preži.
Že močno v noč smo parkirali ob lovskem domu nad Celjsko kočo. Ta lokacija mi je zadnje leta močno poznana. Bil je krasen večer. Brez megle in dežja.
Nekoč sem slišal od zelo izkušenih ljudi tole: »Ni problem zmagati z dobrim rezultatom, vrhunec je slaviti s slabim rezultatom«! Ravno to se mi je zgodilo na tekmi na Šmohorju. Ker kar nekaj časa nisem imel MK puške v rokah sem šel na 2 treninga prosto stoje na srnjaka. O Bog pomagaj. Kaj vse sem ustrelil. Kot neki pripravnik sem streljal že na treningu. Nič kaj lepo popotnico nisem nesel s sabo v soboto na tekmo v Laške hribe. Pravilno sem napisal: v soboto. Zaradi slabega vremena, ki so ga obljubljali v nedeljo, so tekmo prestavili na dan prej, torej v soboto.
Prvo sem se postavil na strelsko stezo za mali kaliber. Bil sem prvi na tem kraju.
Tone Erjavec – Super veteran
Ste se kdaj vprašali, kaj veste o ljudeh, ki jih srečujete na strelskih tekmah ali pa tudi izven strelišč ? Ali ste se kdaj vprašali, kakšne in koliko zgodb se skriva v srcih teh ljudi ? Ko sva z Jokom sedela za mizo nasproti Antona in ga spraševala to in ono, se je odprl kot knjiga. Iz ust so mu vrele njegove življenske izkušnje, prenekatere dogodivščine, kakor tudi nasveti in želje. Poln energije nekako ne deluje kot nekdo, ki bi sodil v kategorijo super veteranov.
Z Andrejem sva se dobila na tekmi v Slovenskih Konjicah. Po ustreljeni tekmi sva vsak s svojim prevoznim sredstvom nadaljevala pot po avtocesti proti kurji glavi, prav gor pod rožo, ki jo nosi kakuš na glavi. Če nebi Andrej imel govoreče skrinjice, nebi nikoli našla tega strelišča. Mislim, da je eno izmed najsevernejših strelišč v Sloveniji. Sicer je ena družina še malo bolj severno, a ne vem če prirejajo tekme.
V njihovi LD prirejajo vzporedno s streljanjem še druženje s krajani. Ob prihodu na strelišče so bile vse mize zasedene, še posebno tiste, ki so bile v senci velikih dreves, ki so nudile vsaj malo sence.
Če nas zmešanih nebi bilo, bi se normalnim zmešalo od dolgočasja.
Dobra misel za nas strelce, ki se vse nedeljske dneve srečujemo na strelskih tekmah. Koliko piknikov v organizaciji mojih prijateljev je minilo brez mene, ker sem zapravljal denar, ko sem streljal po zraku neke rumene diske.
Po letu je zopet prišel čas, da sem iz varnostne omare vzel moj Brno2 v MK kalibru. Ta puška v omari počiva in sanja pretekle dogodke. Svoje obdobje je bila zelo«boga«. Strelski »prijatelji« so se nad njo znesli z železom. Uničili so ji izhodni navoj oz. korak. Po strokovni operaciji (krajšanju cevi) je zaživela svoje drugo življenje. Bila je celo državna prvakinja na gospoda bežečega merjasca. Ker je trenutno brez optike jo uporabljam 1x letno, na strelski tekmi za pokal občine Mislinja. Za ta pokal tekmujejo LD in SD ki domujejo v tej občini. Tega strelskega tekmovanja je več vrst.