Beretta 950
Beretta 950 je 
polavtomatska pištola, ki jo je Beretta oblikovala in izdelovala od leta 1952. Gradi na dolgi liniji majhnih in kompaktnih žepnih pištol, ki jih proizvaja Beretta za samoobrambo. Namenjena je bila zelo preprosti in zanesljivi žepni pištoli.
Beretta 950 je preprosta pištola s povratnim udarcem s sprožilnim mehanizmom z enim delovanjem in cevjo s pregibno cevjo. Okvir je izdelan iz aluminijeve zlitine, drsnik in cev sta iz ogljikovega jekla. Zgodnji modeli (950 in 950B pred 1968) nimajo varnostnega vzvoda, namesto tega uporabljajo inercialni udarni zatič za varno nošenje s kladivom navzdol (zarez za polovico petelina ni za nošenje in bi lahko povzročil streljanje pištole, če bi padlo kladivo). Kasnejši modeli (950BS po 1968) so opremljeni z zunanjim varnostnim vzvodom.
Beretta 950 Jetfire v kalibru .25 ACP je rezervna pištola za samoobrambo, ki je namenjena tajnim agentom, policistom ali posameznikom, ki imajo dovoljenje za nošenje skritega strelnega orožja za samoobrambo. Različica Minx v .22 Short zaradi kalibra ni priporočljiva za takšno vlogo.
Zaradi majhne teže (280 g) in majhnih dimenzij (dolžina 120 mm, debelina 23 mm in višina 87 mm) je idealna za skrito nošenje.
Nagibna cev omogoča enostavno izdelavo varne in hkrati enostavne priprave na streljanje. V kalibru .25 ACP je bolj zanesljiva od podobnih žepnih pištol kalibra .22 LR.
Naboj .25 ACP omogoča, da je zelo kompaktna, lahka pištola, vendar je naboj sorazmerno kratkega dosega in nizke moči, kar ga uvršča v isti razred kot .22 LR rimfire naboj. Natančnost pištole je ustrezna, vendar lahko majhen oprijem in kratek radij zračnosti nekatere strelce omejita na učinkovitost le na kratkih razdaljah, kar je seveda obseg, za katerega je bila pištola zasnovana. Uporabniki, ki so plašni glede odboja, lahko povzročijo ugriz (drsnik lahko ob streljanju prereže vrh strelčeve roke), ker strelno orožje držijo premočno. Ker pištola nima izvlečka tulcev, pri čemer se namesto tega zanaša na povratni pritisk za odstranjevanje tulcev, se neuspele vžiga odstranijo ročno tako, da nagnete cev in izvlečete tulec. To se običajno obravnava kot omejitev, lahko pa tudi kot prednost.
