Čas vožnje mi je izredno hitro minil proti naslednji tekmi tega dne. Kot sem v prejšnjem sestavku napisal, sem si šel v Žalec samo živce sprostit. Verjetno bi bil mnogo drugačne volje, če bi slabo ustrelil. Tako sem pa prišel poln elana na strelišče v LD Videm. Že v soboto so mi fantje malo namignili, da naj ne pričakujem visoko uvrstitev, ker na to tekmo pridejo vrhunski strelci.
Sem si mislil,« bom vsaj vedel kam spadam«. »Arka matorka«, kako je začelo deževati, ko sem se bližal strelišču. Predvideval sem, da lovsko linijo nimajo pokrito, kajti tukaj so streljali lovski in športni stav. Kar bo pa bo.
Prvi vtis prihoda na strelišče je bil malo presenečen. Stoji nad njivo koruze. Golobi imajo končni doseg v gozdu ob robu te njive. Ko sem predvideval imajo pokrito le športno stran. Čisto preprosto a bi rekel, služi svojemu namenu.
Pri opazovanju serije golobov se mi niso zdeli nič kaj posebnega. Sem se pa že navadil, da takrat, ko sem prepričan v enostavnost, imam vedno probleme z zadetkom tarče. Vsi strelci so več ali manj streljali za golobom. Kaj hudiča jih fajfa, da ne korigirajo svojih napak.
Ko sem stal prvo serijo na liniji je kar dobro deževalo. Za končno uvrstitev sem moral streljati 2 serije športno in 2 serije lovsko. Prvo sem poizkusil srečo na športnem področju. Če ravno vseskozi govorim športno, sem jaz streljal tudi z daljše linije lovsko. Prav za vsak strel sem se vrhunsko pripravil. Izredno dobro mi je šlo. Ne bom zatrdil za prmej, ampak se mi zdi, da sem vse golobe ustrelil na šus. Prvo polno serijo 10 golobov sem imel pod kapo. Kar takoj naslednjo sem zopet stal na liniji. Mogoče malo manj zanesljivo streljanje, a uspešno. Športno streljaje sem zaključil in čakal strelca, ki mi bo sledil.
Dež nikakor ni hotel ponehati. Smo se kar ojunačili in če ravno nas je zalivalo, smo streljali, kot bi cerkev prodali. Ko sem ustrelil 10 goloba sem imel tudi na lovskem zaznamovano polno serijo. Še ena in sem vsaj moralni zmagovalec, ker to ni imel še nihče izpolnjeno. V 4 seriji oz. v 2 lovsko se mi je zopet prikradla napaka pri postavitvi svojega telesa pri startu na goloba. Ker si hočem zmanjšati ostri desni kot, če stojim na 5 stojišču, svojo osnovno držo postavim mimo desnega roba bunkerja. Seveda, predno pokličem goloba, grem s svojim telesom in puško na sredino bunkerja po goloba. Če prileti ven levi golob, sem že na pol poti do njega. Če pride ven desni, mi pa telo samo pomaga, da sem čim hitreje pri golobu. Imam pa zadnje čase ta problem, da v želji čim hitreje priti do strela, mi telo preveč reagira na desni trzaj in goloba preskočim. Tudi v tej seriji sem že pri drugem golobu naredil to napako. Telo mi je porinilo krepko v desno in sem bil v trenutku par metrov pred golobom. Če ravno jaz pri vsakem strelu goloba počakam s puško, njena hitrost je popolna nula, ker streljam v prostor v katerega prileti golob, sem tukaj, ko mi telo preveč porine v desno brez moči. Enostavno puška v trenutku, ko bi moral biti golob v tistem prostoru, če ravno ga ni, poči. In tudi z drugim strelom sem še krepko pred golobom. To, da bi se s puško vrnil nazaj po goloba, pa še ne znam in se tudi nikoli ne bom učil.
Nič. Potrebno je bilo iti po tretjo prijavo. V tej seriji sem se potrudil, da take in podobne napake nebi ponovil. Uspeh 10 zadetih golobov je bil popoln.
Za 3 pokale na lovskem tekmovanju smo se udarili 4 strelci, ki smo izpolnili kvoto 20 zadetih golobov. Naj rečem, da sem opazoval te so trpine in so me prevevali mešani občutki, koliko so nevarni za prvo mesto. Premalo sem jih poznal, da bi bil 100% siguren v svoj uspeh. Enostavno sem sklenil, da bom igral svojo tekmo in se ne bom na nikogar oziral.
Ni ga hudiča, sem iz 5 stojišča naredil isto napako. Preslabo sem ocenil kot leta goloba in sem planil za par metrov pred njega. V finalni seriji niso nič piskali zgrešenega goloba, tako da nisem nič vedel, na katero mesto sem se porinil s tem zgrešenim golobom. Niti enkrat nisem pogledal ne levo ne desno. Samo s sabo sem se ukvarjal. Po zadnjem strelu so mi začeli tekmovalci nuditi roko, pa nisem vedel zakaj. So mi kar en čez drugega govorili, da sem zmagal. Dva tekmovalca sta grešil 3x, en tekmovalec je pa kar zadnjih 5 golobov zgrešil. Po koncu serije mi je pokazal, kako se mu trese roka. Saj je še dobro, da je lahko vtaknil naboje v cev ob takih tresljajih. Spominjal me je na moje davne čase, dokler se nisem vzel v roke in prebral kar nekaj knjig in diplomskih nalog iz področja psihične priprave svojega telesa pred strelom. Če je bilo potrebno sem prebiral tudi po večkrat, samo da sem izluščil, kaj je avtor hotel povedati. Sedaj sem prišel, do stanja, ko mi je vseeno ali je golob prvi ali zadnji. Razstreljujem za prvo ali deseto mesto. Mi nasproti stoji bog ali Alen. Meni je vseeno. Kadar goloba zgrešim, ga ne zgrešim, zaradi treme ampak zato, ker svoje telo in um ne pripravim pravilno na strel. To je vsa filozofija mojega streljanja.
Na športnem področju pa nisem dočakal nasprotnika, ki bi tekmovala za prvo mesto. Ni bilo strelca ki bi izpolnil svoje poslanstvo, po kar je prišel na to strelišče.
Sem pa dobil močne nasprotnike pri parih ko smo tekmovali za odojka. »Jebemtiš, al ni bilo nobenega muslimana med njimi, ki bi se odpovedal svinjini«. Vsi so hoteli imeti tisti pečeni repek. Najin par je bil čisto blizu zmage, a naju je na drugo mesto porinil par Iztok in polovica Marholdov. V uteho nama je bilo, da sva se tudi midva mastila.
V veselje mi je, da sem prinesel domov pokal in prvo mesto iz strelišča, ki ga še nisem imel.
P.S. Pa sem doživel svojih 5 minut. Na tem področju je kar nekaj strelcev, ki so na lanskem državnem za veterane močno bentili nad obvezno uporabo zaščite za sluh in vid. Bolj sem ji razlagal, da se nisem jaz tega izmislil, da to piše v strelskem pravilniku, a so še sedaj jezni name. Organizator tega tekmovanja je imel na vidnem mestu nalepljeno obvestilo, da je na strelišču obvezna zaščita za sluh in vid. Ravno, ko sem to z izbuljenimi očmi prebiral, je mimo prišel strelec, ki mu je kar rit zrasla, tako je jezen name. Prosil sem ga, če pride k meni in naj prebere, kaj tam na listu piše. Veste kaj sem dobil pod nos po prebranem obvestilu, »Kaj me briga. To se mene ne tiče«! To je bil odgovor super veterana, ki strelja že od pamtiveka.
Ekipno:
- SD Trap Kungota
- LD Apače
- LD Juršinci
Super veterani:
- Kočet
- Šišernik
- Bezjak
Veterani:
- Marhold D.
- Marhold A.
- Rojko S.
Športno Člani:
- Flis
- Toš
- Gorenc
Lovsko Člani.
- Flis
- Kovač
- Bratuša
{gallery}/Jok/2016/Porocila/Videm/{/gallery}
