Martinova tekma Gozdnik Griže 2014
Kaj bi radi še lepšega, kot zaključiti strelsko sezono na lovski način z 50 golobi.
Da smo pričakovali lepo vreme je bila prava iluzija. Zalivalo nas je celo noč in še nekaj dni prej.
Ampak, kolikor jaz tega organizatorja poznam, se nam ni bilo treba bati, da bomo streljali na dežju.
Dobil sem kar nekaj telefonskih klicev ali tekma sploh bo. Vsakemu, ki je vsaj malo razgledan, in za moje prijatelje strelce vem, da imajo zelo širok razgledni plato, je jasno, če se vabilo objavi in ne prekliče, tekma je. To naj bo informacija za v bodoče.
Kot omenjeno nas je zalivalo celi teden. Malo sem upal, da se bo zlilo do sobote, a zaman. Ko sem zapuščal domače ognjišče je bilo pravo turobno jesensko vreme, z meglo in takim finim dežnim rosenjem. Med potjo sem opazoval ogromne količine vode, ki so se nabrale v teh deževnih dneh v kotanjah in vseh možnih luknjah, kjer je bilo vsaj malo prostora za shranjevanje tekočine. Sicer nisem opazil nobenega poplavljenega poslopja, a občutek vseeno ni dober. Sem kar med potjo poizvedel kakšno je stanje pri našem prijatelju Daniju. Bilo je vse pod kontrolo.
Na strelišču pod hribom Gozdnik se je zadrževala megla in tudi deževalo je. Na strelski liniji so imeli postavljene velike dežnike, ki naj bi omogočalo kolikor toliko normalno streljanje. Če nebi bilo strelstvo blazno resna zadeva, bi lahko rekel, da so se dogajale s tem dežniki tudi komične situacije. Gledal sem Janeza pri streljanju. Med tem, ko je poklical goloba in do trenutka ko bi moral puško nasloniti v rame, se je iz dežnika sprostila nabrana količina vode in mu zalila roko od komolca do konice prstov in še orožje ni bilo ravno suho. Tudi golob je bil popolnoma moker, ko je nepoškodovan priletel v gozd na koncu travnika.
Pri mojem streljanju sem se počutil, kot pingvin na kopnem. Saj veste kako njegova hoja zgleda. Streljanje je bilo okorno in vremenu primerno. Potreboval sem kar nekaj spodbude, da sem do konca serije zgrešil samo 3 golobe. Kaj je bilo vzrok za te zgrešene strele. Malo megla, malo dež in veliko jaz. Nisem se dobro skoncentriral na strel. Tudi to drži, da je letošnja sezona zame izredno dolga in naporna in sem že močno utrujen. To bom opisal v posebnem prispevku.
V drugi seriji sem se popravil za enega goloba. Tudi vreme se je malo popravilo, saj je bila megla že precej bolj redka. Proti koncu tekmovanja, pa je popolnoma izginila, tako, da so tisti, ki so streljali na koncu imeli precej boljše pogoje. Je pa tako. Danes vi, jutri mi.
Ko je organizator potegnil skupaj rezultate, sem bil 2x v situaciji, da sem moral razstreljevati za boljšo uvrstitev. Streljalo se je z enim nabojem 10 golobov. Če sem prej bil kot pingvin na suhem, sem se sedaj počutil, kot pingvin v vodi. Tam ta žival deluje kot prerojena. Je zelo okretna pri lovljenju rib in bežanju pred sovražnikom. Tako je bilo moje razpoloženje. Če v kom uživam je to takrat, ko je potrebno tekmovati z enim nabojem. Tam se pokaže psihična stabilnost strelca. Prvo sem tekmoval z Milkom. Sodnik ni piskal zgrešenega goloba. Ker jaz nikoli ne gledam kaj moja konkurenca dela z golobi, sem mislil, da je vse zadel. Tudi na tablo nisem gledal. Po 10 golobu sem opazil, da je imel več zgrešenih golobov. Jaz sem pri enem malo mimo usekal. To je bilo za 3 mesto pokalno.
Pri nagradnem sem moral tekmovati s »Toncem«. Pričakoval sem boj do zadnje kaplje krvi oz. do zadnjega naboja. Ravno njemu sem večkrat svetoval, naj naredi več treningov na en naboj. Ker je dečko iz Bele krajine je bil zame velika uganka, ali je naredil te treninge ali ne. Sem že kar pri prvem strelu sklenil, da ni šale z njim. Pri drugem strelu je prst delal hitreje od možganov. Niti približno puška ni bila pri golobu in je že počilo. Kaj sem se jezil nase. Tudi 9 golob je šel med drevesa nepoškodovan. Pri 10 golobu so pa gledalci že na glas začeli govoriti, da sem zmagal. Obrnil sem se na tablo in je bilo pri njem precej rdeče obarvana vrsta. »Trening na en naboj pa le izpelji«.
Ker mi je Rajko odstopil stroj za ročno metanje golobov, sem ga imel na tej tekmi s sabo. Zelo prav nam je prišel pri »abjajcnu«. Prvi golob je priletel iz bunkerja, drugi pa iz police nad streliščem iz ročnega stroja preko glave tekmovalca. Tukaj nam je pa Bogdan odčital lekcijo, kako se streljajo taki golobi.
Sem bil pa zelo presenečen pri podeljevanju pokalov. Njihov predsednik me je poklical pred vse tekmovalce in mi podaril pravo Kubansko cigaro zato, ker veliko naredim za dobrobit lovskega strelstva. Kako lahko majhno darilo polepša dan.
Dečki. Res, da nas je bilo malo, a smo bili sami pravi strelci na mestu. Ne odnehajte z organizacijo Martinove tekme. Manjkajo nam tekme v tem terminu leta. Za letos pa hvala.
{gallery}/Jok/Porocila/2014/Gozdnik_Grize_2/{/gallery}
