Točno sem vedel, da bom svoj nos nesel na tekmo v Osek. Malo zaradi obljube, ki sem jo dal v prejšnjem prispevku, malo zaradi tega, da grem njihove športne strelce razjeziti z lovskim stavom. Prva obljuba se nanaša na prvo tekmo, ko sem bil v finalu zelo razočaran z osvojenim 4 mestom. Fantje so si delili pokale, jaz pa sem jih z velikim »ruslnom« gledal in smrkal. In to kakšne pokale imajo. Samo stoj in glej. Tale njihov Vlado je z vsemi žavbami namazan in izvoha nemogoče.
Prvo kar sem naredil ob prihodu na strelišče sem šel v sobo kjer so prijave in šank. Točno sem vedel kje imajo skrite letošnje pokale in sem jih takoj zavohal. Sem kar dihati nehal. Saj ni da bi človek govoril, lahko samo gleda. Takoj sem si v glavi ustvaril primerjavo med temi pokali in pokali, ki so jih lani delila LZS na lovski kombinaciji. Mislim, da ni primerjave med »budžetom« LZS in nekim strelskim klubom nekje med griči v Slovenskih goricah.Kako nekdo lahko, drugi bi si dali rajši luknjo v koleno zvrtat, kot da bi zraven »pridjal kakšen fičnik« za svoj ugled. Ja. Nekateri si morajo svoj ugled ustvariti, nekaterim smo ga plačali s članarino. Pa pustimo slabe stvari ob strani in se podajmo na tekmo. Saj zato sem svojo Julko priganjal 240km od domačega dvorišča, da pozabim vse in se posvetim samo streljanju.
Prvo kar me je malo morilo je bilo to, da celo sezono streljamo samo lovske golobe. Tukaj moram pa kar naenkrat preklopiti na »olimpijske« golobe z 5m daljšim »zaletom«. Ko mi je prvi priletel ven, sem bil prepričan, da ni mogoče niti enega zadeti z lovsko držo puške. Priletel je s tako močjo iz bunkerja, da je kar barvno sled pustil za sabo. Rabil sem celo serijo, da sem uravnal vse »jermene,zglobe« in vse kar je pomembno pri preskoku iz ene vrste streljanja na drugo vrsto.
Takoj naslednjo serijo sem že bil z golobi na »TI«. Vseh 10 sem prisilil k predčasnemu pristanku. Pri sledeči seriji se nisem dovolj potrudil in so bili moji nasprotniki bolj veseli kot jaz. Takoj sledeča, pa zopet polna. Dolgo sem bil edini z 20 zadetimi golobi. Ko so prišli tisti »na bildani« strelci s tekme iz Pragerskega, sem se kar križal. Pa so padali na izpitu kot popipsane muhe. Ker mi je ostajalo malo časa, sem organizatorju pomagal pri sojenju. Tudi na tem področju sem naredil napredek in me že ogromno organizatorjev prepoznalo kot zaupanja vredno osebo. Med tem je Alojz ustrelil drugo polno serijo.
2 serije pred koncem je njihov strelski »eksplodiral« V soboto in nedeljo, do poznega popoldneva nič, nato pa dve polni seriji. Kaj se mora to strelcu v glavi premakniti, da doseže tak rezultat. To je dokaz, da se morajo vse stvari uravnati in poravnati, da zaupaš vase in rezultat je tukaj.
V finalno serijo smo se uvrstili 3 strelci. Že to, da nihče ne bo šel brez pokala iz finalne serije, je verjetno uničilo malo tekmovalnega naboja. Jaz sem do 10 goloba zgrešil 2 goloba. Oba identična. Malo leva in visoka. Pri 10 golobu pa sem premalo spustil »petelina« in drugega strela nisem mogel sprožiti. To se mi zgodi na cca. 300 strelov. Po pravici povedano, ne vem zakaj se mi to dogaja. Verjetno malo živčnosti, malo utrujenosti, malo ne vem česa in napaka je tu.
Domov sem prinesel pokal, ki sem si ga želel. Sedaj pa ne vem kam bi z njim. Zaradi velikosti ga ne morem dati v vitrino. Bom že pogruntal, kam ga bom vtaknil. Vem da bo našel posebno mesto, če ne drugje pa v mojem srcu.
Globoko v duši pa še vedno nisem zadovoljen s tekmo. Zakaj ga vedno »po sračkam« v finalu. Mislim, da bom moral še priti in popraviti vtis.
Organizatorju se zahvaljujem za lepo preživet dan oz. bolje rečeno popoldan. Če ravno sem izpolnil svoje sanje, da vašim športnim strelcem izpulim z lovskim stavom pokal ne rečem, da se več ne vidimo. Dobro tekmo vedno rad obiščem. Se pa zavedam, da sem s svojimi leti in lovskim stavom vedno manj konkurenčen vašim mlajšim športnim strelcem.
