Strelska tekma LD Medvode

Medvode 2014

Zmagovati ne pomeni biti vedno prvi, zmagovati pomeni, da ti gre bolje, kot ti je šlo prej. (Bonnie Blair)

Ko sem že mislil, da jo letos ne bom doživel, je prišla ne napovedano. Tekma z dušo.

Strelci vemo, da so imeli Medvoški lovci ogromno problema s »svojim« streliščem. Iz našega kota gledano, je neki prepotentnež svoj nos je vtikal v posel, ki ni bil njegov.

Ljudje smo postali osebe, ki bi se radi dokazali v družbi, da nekaj veljamo. Nekateri izberejo področje znanosti. Drugi politiko, tretji, ki pa nimajo nobenih verodostojnih podlag, pa izberejo področje »jebanja«, če ravno jim več ne stoji. Vendar so mu strelci LD Medvode z Rajkom na čelu dokazali, da imajo bolj trdega (argumente sem mislil) in zopet lahko uporabljajo strelišče. Kolikor sem bil obveščen niso imeli v planu letos izvesti tekmovanja, pa je na naš portal kar naenkrat prišla prošnja za objavo vabila na tekmo, kjer nas vabijo na 40 golobov lovski stav.  To fantje. Pogum velja.

Ker nisem hotel priti na tekmo nepripravljen, sem se udeležil treninga, ki ga imajo ob četrtkih. Tam sem srečal tudi gorenjskega strelca. Baje je sveži strelec. Streljal je s »hamerlesko petelinko« z 50 cm  dolgimi cevmi. Kar uspešno jih je klatil. Na koncu treninga sem tudi jaz poizkusil z njo ustreliti. Počutil sem se kot plačanec »Al Kaponeja«. Samo ena razlika je bila. Oni so vse zadeli. Saj veste kako jih odnese par metrov vstran, ko jih šibre zadenejo. Ti golobi, ki sem jih jaz streljal, so pa rezali zrak po svoji tirnici in se niso dali motiti. Lastniku tega orožja se je videlo, kako jih strelja z užitkom. Nobene tekmovalnosti, le čisto veselje.

Ker sem imel na dan tekme neodložljive obveznost, sem se tekme udeležil zelo zgodaj. Kar v prvi seriji sem se znašel, pa še ta ni bila dopolnjena do polne številke tekmovalcev. Streljalo se je 2x po 20 golobov. Kolikor me spomin ni zapustil, na tem strelišču še nisem na tekmi ustrelil polnega rezultata. Ko sem bil v četrtek na treningu je padla 40- tica, a trening je trening, tekma pa tekma. Tile Medvoški golobi izgledajo zelo enostavni. Kako hitro te imajo v svoji oblasti vedo samo tisti, ki so jih na tem strelišču že streljali. Enostavno te uspavajo. Letijo po travniku, ki je obrobljen z gozdom. Prava hitrost in oddaljeno stojišče od bunkerja za lovski stav. Zletijo ven, kot da jih ne zanima, da poka za njimi. Preprosto postaneš len in prav kmalu pozabiš, še posebno, če ti uspeva vse zadeti, kako se postaviš, kako je potrebno pred strelom dihati, kam gledati. V glavi se ti usidra »saj gre«. Ja gre, dokler ne zgrešiš. Takrat te pa strezni. »Kaj sem ga že pobiksal, da mi je pobegnil«? Tako se mi je zgodilo v drugi seriji. Tako lepo mi je šlo. »Brez problema jih danes ustrelim 40«. »Porka drek«. Desni nizek jo je kar brisal po drugem strelu naprej v grmovje. Saj nisem vedel, kaj bi delal. A bi se jokal, smejal, ali metal ob tla, zaradi tega. Prav bedno sem se počutil. Kako me lahko en golob premaga. Na tekmo hodim zato, da jo zapustim jaz vesel, ne pa en usrani golob tam v grmovju. Toliko sem jih že zadel, da me niti pod razno ne sme  en golobček spraviti iz tira. Sam sebe sem spodbujal, da to ne sme vplivati na naslednji strel.  Uspelo mi je v popolnosti. Pripravil sem se, kot da se ni nič zgodilo. Do konca druge serije sem zadel vse s prvim strelom. Je pa ostal grenak okus v ustih. Na tekme ne hodim, da bi premagal Grega, Janija, Milka in ostale strelce, saj sploh ne vem če bodo na določeno tekmo prišli. Vsakič posebej mi predstavlja izziv golob, ki bo priletel ven. Ta me ne sme premagati v tolikšni meri, da mi bo ušel po drugem strelu. Moj ego je večji od goloba. Zaupam orožju v popolnosti. Naboj ima pri meni posebno mesto, saj sem ga stestiral v popolnosti. Vse to mi nič ne pomaga, če jaz kot osebnost nisem sposoben pripraviti svoje telo in um na uspešen strel. Po tolikih strelih, kot sem jih jaz oddal na goloba, močno dvomim, če obstaja golob, ki ga nebi znal zadeti. Poanta je samo v tem, kako se uspem pripraviti na strel in sprejem goloba. No, da skrajšam. Na tej tekmi enkrat nisem v popolnosti pripravil svoj um in telo na goloba.

Ko so ostali strelci prihajali na tekmo, sem jo jaz zapuščal. Bilo mi je kar malo hudo. Vreme je bilo krasno, sončno. Iz kuhinje je dišalo po pečenih in kuhanih dobrotah.

Kakšno uro po tem, ko je poldan zvonilo, se mi je pokazala prilika, da se vrnem na tekmo. Upam, da ostalih voznikov, ki so vozili po Ljubljani nisem preveč spravljal v slabo voljo z mojim manevriranjem. Kar hitro sem se pripeljal na strelišče. Prijavil sem se še enkrat, da probam svojo sposobnost klatenja golobov. Predno sem prišel na vrsto, sem si vzel čas in opazoval dogajanje na strelišču. Verjetno so bili ravno pravi strelci prisotni na tem prostoru, ker je bilo neverjetno vzdušje. Vsi so bili nasmejani. Občutek sem imel, da jim je bil strelski rezultat v drugem planu.

Pri mojem drugem streljanju se je občutilo to vzdušje. Sem kar malo sanjal in užival v lepem vremenu. Ko sem zgrešil goloba sem pa resnično samo še užival v streljanju. Drugih 20 golobov sem streljal z enim nabojem.

Sledilo je streljanje za skupno razvrstitev. Po enega goloba pri članih sva imela zgrešena 2 strelca. Za prvo mesto sem razstreljaval na en naboj z legendo slovenskega lovskega streljanja Matjažem. Kupil je novo puško in to je bila prva tekma ustreljena z njo. Sem bil prepričan, da bo to tekmovanje za sladokusce. Golobi zadeti v polno. Priprave na strel za učbenike. Vsaj nekaj 10 golobov , predno en poklekne. Ah. Pa ni bilo tako. Matjaž je kar 3 zgrešil. Škoda. Tudi jaz bi se rad kaj naučil od njega.

Pri tekmi na izpadanje sem pri zadnjem strelu pogledal «malo v stran« in prepustil zmago staremu prijatelju iz Kočevske dežele.

Ker je imel Rajko doma spravljene stare ročne stroje za metanje golobov, sem ga toliko časa »rajcal«, da je eno usposobil in smo se še za torto udarili. Stroj je postavil v grmovje na desno stran strelišča v grmovje. Streljalo se je ekipno in to vsi trije na istega goloba. Ekipo je bila lahko sestavljena poljubno. Samo za prvega goloba smo povedali, da smo pripravljeni. Vsi ostali so leteli v časovnem razmiku, brez klicanja. Golobov je bilo 10 in so leteli vzporedno s streliščem približno 15m od strelcev. Bil je pravi kompak golob.

Določil sem se, da plačam prvi vložek za ekipno streljanje. Na prvem mestu je stal Mare. Na 3 strelskem mestu Milko in na 5 jaz. Prvič smo poklicali goloba in ga vsi trije zgrešili. Pri drugem sem hotel ravno sprožiti, ko se je razletel. Zadela sta ga Mare ali Milko. Pa sem prihranil en naboj. Pozabil sem povedati, da se je vse to streljalo z enim nabojem v ceveh. Pri tretjem sem samo z očmi trenil in puško stisnil v rame, ko se je ta že razletel. Ne boste verjeli, spet nisem streljal. In nobenega naslednjega nisem praznil puške, ker ni bilo potrebe. Vse naslednje golobe sta zadela predno sem jaz uspel sprožiti. Vsa čast njima. Za našimi hrbti se je slišal en sam smeh. To rabimo fantje. Veselja in druženja nam manjka.

Kot sem na začetku napisal. Tekma z dušo. Vse se jim je sešlo. Lepo vreme, Kuhinja na vrhuncu. Nobene nezgode. Kdor ni bil na liniji so mu usta vlekla v  smeh.  Na koncu bi še kar sedeli in se sladkali s torto in uživali jesensko vreme. Bravo Medvoški strelci. Take tekme so samo dobrodošle. Kot je rekel en izmed Štajerskih dvojčkov, »Pero, hvala ker si nas povabil na to tekmo. Do konca življenja nam bi bilo žal, če nebi prišli«!

Še rezultati:

Ekipno:

LD Medvode

ŠD Kungota

LD Ig

Super veterani:

Ivan Curl 37

Mile Jurič 37

Brane Krese

Veterani:

Danilo Marhold 40

Matjaž Benedičič 40

Drago Aberšek 39

Člani:

Peter Flis 39

Matjaž Hlebš 39

Iztok Topolovec 38

{gallery}/Jok/Porocila/2014/Medvode/{/gallery}

skrbnik