Ko sem že mislil, da sem v kljunu Slovenije oddelal vse tekme se od nikjer pojavi še Velika Polana. Če sem čisto odkrit, sploh nisem vedel, da ta lovska družina obstaja. To sem zvedel šele v petek zvečer, 12 ur pred tekmo. Doma smo se že vse zmenili kaj bomo v soboto delali, ko dobim klic in obvestilo o tej tekmi. Vsi dogovori so padli v vodo.
In sedaj kako priti na strelišče. Kje sploh je. Nič nisem vedel.
Zjutraj naložim zraven strelske opreme še strica in jo mahneva proti Lendavi, kot nama je pokazal stric »gugle«. Ker je bilo tega jutra urnebes na avtocestah, sva jo mahnila do Celja po stranskih poteh. 190 in nekaj kilometrov sva prevozila predno sva zagledala tablo Velika Polana. Ni mama preostalo drugega kot da sva zavila na neko stanovanjsko dvorišče in začela z vprašanji zasipati moško osebo. Nič ni vedel oz. še nikoli slišal, da bi bil v okolici kakšno strelišče. Kar naenkrat se izza vogala pojavi žena. Prvo kar sem pomislil je bilo to, da sem zagledal Pehto. Živa kopija osebe iz Kekčeve pravljice. Ker naju je moški pošiljal k sosedu, ker domuje župan, ki bo sigurno vedel kaj o tem strelišču, se je ta Pehta samo smejala tej pobudi. »Fanta. Poslušajta mene in vaju pripeljem točno na strelišče«! Moški se je samo križal. Ni mama preostalo drugega, kot da greva po poteh, ki nama jih je začrtala Pehta. Boste verjeli ali ne, v piko naju je usmerila do strelišča. Strelci Velike Polane, če boste kdaj srečali žensko osebo, ki bo spominjala na Pehto jo pozdravite in se ji zahvalite v mojem imenu.
Naj povem, da se to strelišče nahaja sredi koruze. Iz treh strani je koruza, le naprej se vidi nekaj dreves. Samo strelišče imajo malo dvignjeno, jaz mislim da za višino bunkerja. Če sem malo naokoli pogledal iz te vzpetine sem imel občutek, da sem že na njihovi najvišji vzpetini, skoraj bi rekel na njihovem Triglavu. Ker sem bil prvič na tem strelišču, sem zelo malo poznal njihovih strelcev. Po parih minutah in nekaj rokovanja smo že bili pravi prijatelji.
Po prijavi sem se odpravil k moji Julki po strelsko opremo. Tam kjer se je cesta odcepila k strelišču je stal »močan« moški. Nekaj se je jezil na neko osebo. Ker sem zelo »firbčen« sem ga takoj vprašal, v čem je stvar. »Mu bom jaz pokazal, kdo bo po strelišču lovil pokemone«!
Dečko je bil kar rdeč v glavo, tako ga je ta Madžar razjezil.
Golobi so takole na uč delovali zelo leno. Bal sem se, da me bodo uspavali, če se ne bom vzel v roke. In bilo je tako kot sem predvideval. Prijavil sem se 4 serije. Prvo 14, drugo 13, tretjo 12, in končno 4 serijo 15 golobov. Sicer sem se pred koncem tekme prijavil še enkrat za vsak slučaj, ker so prišli strelci iz državnega v lovski kombinaciji in strelci iz državnega v olimpijskem trapu. Malo sem se jih pa vseeno ustrašil. Pa ni bilo panike.
Sedaj moram pa opisati še njihovo izpeljavo tekme. Tam nekje na sredini tekmovanja, nekje okoli 15 ure se jim je dogodila prava katastrofa. Vsaj obnašali so se tako. Počila jim je guma na trobli, s katero so nam piskali zgrešene strele!!! Vse avtomobile so obrnili okoli, da bi našli kakšen rezervni del iz Kitajske. Vsi ki se spoznate na strelstvo veste, če je to največja napaka na strelišču, so tekmo speljali vzorno, lahko bi rekli v nulo. Kapo dol.
Sedaj pa res upam, da sem zaključil s tekmami v kljunu Slovenije. Če sem katero spustil, me prosim opozorite na to tekmovanje.
Tudi to tekmo bom vpisal v knjigo, v katero pišem ustreljena strelišča. Pa še zmago bom pripisal zraven. Slike me bodo za vedno spominjale na ta dogodek.
{gallery}/Jok/2016/Porocila/Velika_Polana/{/gallery}
