Če sem se kdaj pritoževal, da nam ne sledijo dobri strelci, se po nedeljski tekmi na strelišču pod cerkvico Sv. Jedrt, ne bom več.
To nedeljo sem hotel dopoldan ustreliti tekmo, na kateri sem se vedno dobro počuti in popoldan novo strelišče. Je pa res, da so mi nekoč ravno na tem strelišču poškodovali na treningu ustje moje puške malega kalibra. Verjetno so mi porinili neki trd predmet (železni) v cev in ta predmet obrnil za 90 stopinj. Jaz dolgo nisem vedel za ta podli posel, a mi je puškar, ki mi je odrezal par cm ustja cevi pokazal poškodbe, ki so nedvoumno kazale na mojo teorijo.
Točno vem katerih 5 strelcev je bilo na tem treningu, a sem tako trden, da ne bom raziskoval podrobnosti. »Bilo pa prošlo«! Saj sem jim dokazal, da so mi naredili samo stroške, ker sem moral kupiti novo puško, a sem tudi z njo zmagoval. Le sedaj ne pustim puške nikoli več prislonjene na steno in grem za šank. Vsaka šola nekaj stane.
Če razmislim, kaj sem pričakoval od tekme, sem kar malo presenečen. Šel sem na tekmo, kot bi šel lan pulit. Samo da dobro ustrelim. Rezultat je bil v drugem planu. Popolnoma razbremenjen sem se postavil na linijo za streljanje s poško malega kalibra. 32 metrov od stojnega mesta so mi na trdo podlago obesili lovsko tarčo srnjaka in gamsa. Sodnik me je malo presenetil, ko je naznanil, da se srnjak strelja prosto stoje. Pa če je za vse dobro, je tudi zame. Vrhunsko sem ustrelil prva dva strela. Čisto blizu središča na tarči. Tudi ostali 3 streli so bili po mojem okusu. Mogoče pri gamsu nisem bil zadovoljen z 4 strelom, ker mi je puška »zaplesala« po tarči in sem prav s strahom pogledal kam je padel strel. Kako je prijeten občutek, ko vidiš, da je tudi slab strel dober, če ravno si dvomil v njega. Čista 9.
Sodniki so ocenili na srnjaka 3 minusa in na gamsa 2 minusa.
Sem pa na golobih imel malo slabega občutka, ker sem zadnjo tekmo na tem strelišču ustreli, polj tako-tako. Padel sem v serijo, ki me ni potegnila v pozitivni smeri, ampak sem tudi jaz grešil kot vsi moji sotrpini v seriji. Upal sem na vse najboljše.
Zraven mene so stali ekipa iz Velenja in en posameznik (če ste brali vse moje prispevke, bi se rad vozil z biciklom, ha-ha). Ekipa je zelo izkušena in nisem dvomil, da bi veliko grešili. Posameznik je pa vse skozi nekaj brundal, a sem ga preslišal, ker je streljal za mano.
Pri prvem mojem golobu se jim je nekaj zataknil izmetni stroj, Malo so šli popravljat in 2x na »suho« poklicali in smo bili pripravljeni. Ven je priletel desni golob. Z drugim strelom sem ga samo malo »počohal« po hrbtu, a je bilo dovolj, da se je videl odkrušek. Takoj sem vedel, da sem streljal previsoko. Moral sem vse skozi streljati pod goloba, da so se razleteli. Vse do 14 goloba je šlo brez problemov in sem rabil drugi strel samo za treniranje drugega strela po kosih, ki so še ostali od goloba. Pri pred zadnjim sem s prvim strelom vsekal popolnoma mimo. Pri tem golobu, mi je pa prav prišel drugi strel. Golob je bil zadet v popolnosti.
Samo pomislil sem, da bi rad videl junaka, ki me bo ta dan premagal in se je na strelišču pojavil Gorazd. Ta dečko je zadnje čase zelo stabilen strelec, kar nekaj tekem je letos že zmagal. Lahko povem, da sem gledal njegovo streljanje na golobe. Vseh 15 golobov je zadel s prvim strelom. Na liniji za mali kaliber je zadel en krog več kot jaz.
No vidite, to je ta junak, ki me je premagal v Žalcu. Mislim, da bi moral drugače napisati, ker nebi bil rad žaljiv. Ni me premagal ampak je ustrelil en krog več od mojih zmožnosti. Naj se to sliši še tako cinično, ampak sem dečku stisnil roko z vsem spoštovanjem kar ga premorem. To je zavidanja vreden rezultat.
Predno sem zapustil mesto prireditve sem se oglasil še pri gospeh v kuhinji. Zunaj so pekli dobrote na žaru (brez žalitve), a tem kuharicam ne sežejo niti do kolen. Golaž je bil vrhunska specialiteta.
Dosegel sem svoj namen in ustrelil tekmo brez obremenitve dobrega rezultata. Hvala dečki.
Mi srce ne da, da nebi to napisal, ker si mi je to slišano zasidralo v sredino srca. Zelo poznani strelec je streljal »dobro«. Malo s prvim strelom, malo z drugim strelom in je privozil do 14 goloba z vsemi zadetimi tarčami. Zadnjega je zgrešil. Ko se je oddaljeval iz linije je strelskemu cinično pribil, »Kva pa mate to za ene golobe, k nikamor ne letijo. Pa bi ja malo navili mašino«! Ravno On lahko to reče, ko so se pa pri njih na tekmi strelci obračali in se vračali v dolino, brez da bi ustrelili na tekmi, ker so imeli in so do lani furali športni stav z ful navitimi golobi. In kaj imajo od tega. Komu se bodo vračali strelci. Tistemu, ki jim plačajo, da jim organizator dokažejo, da ne znajo streljati, ali k tistim, ki je ustrelil recimo 13-14 golobov od 15-ih. Saj na koncu se vedno razvrstijo po svojih zmožnostih, samo s popolnoma drugačnimi občutkom za tekmo. Žal je nekaterim to težko dopovedati in gonijo svoje. Čas pa pokaže svoje.
