Velikan po rezultatih in srcu
Zelo dolgo me je mučilo, da bi naredil intervjuje z našimi legendarnimi strelci. Evo, prvega pogovora. Strelec sigurno zaseda vrh našega lovskega strelstva. Bil je lep sončen dan, v zimskem obdobju, a popolnoma brez snega. Z mojo Julko jr. sva pribrzela pred zelo lično urejeno hiško, v eno izmed največjih dolin v Sloveniji. Legenda me je pričakal kot se spodobi. Ob kotlu, kjer se je kuhalo žganje. Tam pa ni bilo ovir, da najin pogovor nebi stekel.
Prijatelj moj. Predstavi se.
Sem Karli Cizej iz Savinske doline. Član zelene bratovščine sem od leta 1966. Lov mi je bil predstavljen že v rani mladosti, saj je nosil zeleni klobuk tudi moj oče. Kmalu po sprejemu med lovce sem se tudi poročil. Z ženo Faniko sva ustvarila družino in produkt sta 2 prekrasna sina. Moram pa mojo ljubljeno pohvaliti, saj je zelo trpežna ženica, ker prenaša vse moje muhe že toliko let.
Karli, lovsko strelstvo. Začetki.
Prvo strelišče, če mu lahko sploh rečemo strelišče, smo naredili na Brezovc pri lovski koči. Tam smo postavili »fračo« kar na odprt teren. Tistega, ki je to fračo napenjal smo videli in sam bog nam je pomagal, da ga nismo zadeli namesto goloba. Zametki tega tekmovanja so bili brez »fono pulov«. To smo se drli kot jesiharji, saj je šlo vse na neposredni glas do napenjalca. Strogo smo morali izreči besedo »PULL«,drugače ni bilo efekta in golob je sedel na izletni roki. Po določenem času smo to fračo skrili v bunker in tam je glas še težje prišel do lovca, ki je vse to upravljal.
A ste kar takoj šli na tekmovanje v druge lovske družine.
Kar kmalu smo začeli hoditi na okoli. Nekaj časa celo z dvema ekipama. Sem rabil nekje 2 leti, da sem se prebil v prvo ekipo. Naša LD je slovela po zelo dobrih strelcih. Urankar Andrej, Fevžar Ivan, Petrin Janko, Navodnik Rudi, Hladen Franc, Šulinc Drago, so samo nekateri od odličnih začetnikov našega strelstva.
Naboji. A je kaj razlike med nekoč in danes.
Ohohoho. To sploh ni primerjave. V cevi smo vstavljali, kar smo imeli. Prav na začetku sem streljal s »hamerlesko Monte Karlo« in še danes ne vem, kako mi je vso to količino streliva zdržala brez, da mi jo ni v roki razneslo. Naboje smo polnili celo s črnim smodnikom. Debelina in količina svinca je bila skrivnost vsakega strelca posebej. Naboji so bili tudi smodniško veliko bolj »podprti«, saj me je puška vedno pretepla, da sem bil kar malo črn po rami.
Kaj pa puške.
Jaz sem na začetku streljal z omenjeno puško. Kmalu sem kupil Češko bokarico s katero streljam še danes. O takih puškah, kot jih imamo danes se nam ni niti sanjalo.
Koliko časa si potreboval, da si prišel do odmevnega rezultata?
Prvi tak rezultat je bil na Brezovcu, kjer sem pristal na drugem mestu in pustil za sabo skoraj vso našo elito. Ta rezultat me je dokončno zastrupil s strelstvom.
Vedno sem v ospredje postavljal ekipni rezultat. Če smo bili ekipno visoko je tudi osebni rezultat rasel.
Ali si imel kakšnega vzornika ali strelca, ki si ga rad posnemal?
Na začetku streljanja sem imel odprte oči in od vsakega strelca malo prenesel v svoje streljanje. Nato je začel streljati Urankar Dušan. Njega je bilo resnično veselje gledati pri streljanju in sem veliko kopiral od njega. Če je bil moj rezultat blizu njegovega , sem bil v končnem seštevku tekme zelo visoko.
Mama Fanika. Kako ste pa vi prenašala moževo odsotnost zaradi streljanja.
Poročila sva se leta 1967. Rada sem hodila z njim. Potem so prišli majhni otroci in je bilo časa vse manj. Malo sem pogrešala nedeljska kosila. Sem pa Karlija sprejela takega kot je. Če je strelstvo in lov edina njegova pomanjkljivost, sem zadela terno. Malo ga postrani gledam, če pride domov podprt z alkoholnimi hlapi, a je moj možiček kmalu ugotovil,da to ne pelje nikamor. Sedaj, ko sva malo v letih in oba v pokoju nama ostaja več časa, sem najraje doma. Kaj bi mu kazala, da se dolgočasim na tekmi in je potem še Karli nestrpen. Saj ve, da ga bom čakala na domačem pragu, ko se vrne domov.
Karli koliko časa si potreboval trenirati, tekmovati, da si bil zadovoljen z rezultatom?
2-3 leta potrebuješ kar sigurno. Preden osvojiš držo puške, telesa, vida, osvojiš čim hitrejšo reakcijo pri izletu goloba, potrebuješ čas. Sedaj že nekaj let streljam z naboji iste vrste, tako glinaste golobe kot mk Tem nabojem zaupam in ob slabem strelu se lahko jezim samo nase.
Se pa učimo celo življenje. Ob uvrstitvi na državno prvenstvo, me je pod komando vzel pokojni Keber Vlado in praktično z vojaško vzgojo zelo izpilil moje streljanje.
Praviš, da je zelo koristno upoštevati navodila strelskega trenerja. Ali bi mogoče sedaj priporočil mladim lovskim strelskim nadebudnežem, da obiščejo tečaj osnove strelstva.
Vsekakor. Zelo bi priporočil. Tako si skrajšajo začetni čas, ki ga bi porabili kot samouki z razno raznimi eksperimenti, ki jih preizkušajo v strelstvu. Največkrat mladi strelci že obupajo predno pride rezultat. Saj vidiš, da bomo kmalu tekmovali samo še v veteranskih kategorijah.
Vem, da se vsako leto uvrstiš na državno prvenstvo za veterane.
Ja res je. Od leta 2005 naprej nobeno državno prvenstvo ni minilo brez mene. Bil sem tudi nekaj krat državni prvak.
Na katerih streliščih rad tekmuješ?
Na vsakem, kjer zmagam. (smeh) Na prvem mestu je domača tekma. Lepo se počutim tudi na Šmohorju, Preboldu, Taboru… Rad obiščem tudi tvoje tekme, ker vedno nekaj novega ušpičiš. V veselje mi je tekmovati v kombinaciji.
Karli, s tabo bi se pogovarjal še ure in ure, saj si živi almanah slovenskega lovskega strelstva. Ob koncu bi ti zaželel še veliko lepih trenutkov, v strelstvu, lovu, družini in pazi na svojo ženkico, ker takega bisera ne dobiš na loteriji.
