Ne vem kje je bila policija in inšpektor takrat, ko je strelec prinesel na strelišče zaprto puško na rami, kot bukovo vejo iz gozda. Mislim, da se njegov mentor v grobu obrača, seveda pod pogojem, da ga ni tako on naučil. In mi imamo jajca ter se pridušamo, zakaj nam zapirajo strelišča. Potrebno se bo pogledati malo v ogledalo.
Dogodilo se je tudi, da sem moral prekiniti serijo in jo ponoviti. V strelskem pravilniku lepo piše, da brez sodniške odobritve ni možno zapustiti strelskega mesta. To bi morali vedeti vsi strelci, ki so do potankosti prebrali pravilnik!
Že na začetku serije je bilo eno strelsko mesto prosto. Dobro. To bomo brez problemov speljali. Po 5 ustreljenem krogu je kar naenkrat zazijala še ena luknja na strelskem mestu. Prekinil sem serijo, da ugotovimo kaj je. Takrat glas za mojim hrbtom zamrmra, da že 2x ni streljal. Imel je zastoj na puški. Oddaljil se je brez , da je kaj povedal. Tabla in zapisnik sta bila tako napačna, da smo morali serijo kar ponoviti.
Vseskozi je nad nami visela grožnja o zaprtju strelišča. Po 2 urah streljanja je prišla od inšpektorja informacija, da mora sodnik pregledovati orožne listine. Mi je kar pokrov dvignilo. Ko so to slišali strelci, kaj moram kot sodnik delati, so se zopet začeli dreti name. Sem šel do inšpektorja in ga povprašal v čem je stvar. Mi razloži: »Če ne vi, mora pa organizator oziroma vodja prireditve kontrolirati sumljive osebe!« In je šel z mano predsednik LD-ja in kontroliral orožne liste oseb, pri katerih je posumil v njihovo verodostojnost. Da te kap zadene. On, ki ni še nikoli videl strelca, mora presoditi, kdo je sumljivo lice. Ali se čudite, da so bili potem strelci kot ose.
Naslednji primer, kjer je strelec« sigurno« pregledal pravilnik. Jaz mislim, da ga je dal pod vzglavnik in malo spal na njem in je mislil, da ve vse, kar piše notri.
Dečko je stal na prvem strelskem mestu. Bil sem 2 koraka za njim. Na njegovi levi, pa dva koraka stran zelo spoštovani stranski sodnik iz Celjskega okrožja. Strelec se pripravi na strel. Pokliče goloba, puško dvigne k licu in ne poči. Ga gledam in on mene. Strelec dvigne desno roko, z levo drži puško. Naredim korak proti njemu, strelec še vedno drži puško in dvignjeno roko. Ko hočem narediti še korak do njega, spusti desno roko in odpre puško. Levi sodnik dvigne zastavico in jaz mu samo pritrdim, da je kljub temu, da puška ni počila, golob zgrešen. Kako rad bi mu povedal, da brez sodnika ne sme odpreti puško, ampak na državnem to res ni v pristojnosti sodnika. Če v 40 letih streljanja ni vedel, da jo sam ne sme odpreti, mu tudi jaz ne morem pomagati.
Naj še napišem besedo o premikanju med serijo. Samo ena beseda bo vse povedala. Katastrofa! To je osnova varnega in »fer« premikanja do strelcev med serijo. Nikoli ne bom razumel, kdo jih je učil, da se lahko po strelu začne premikati iz strelskega mesta. Kdor se je premaknil, preden je njegov desni sosed ustrelil, je dobil opomin. Vse to so krive golaž tekme. Tam lahko delaš vse, samo da prineseš denar v blagajno. In nato je zopet vsega kriv sodnik, ker bi samo rad red na strelišču. V enem prispevku sem že opisal, kaj je delal super veteran na tekmi, ko se je pred mano premikal in dajal prostor sosedu, da je pred mojim strelom kolovratil po strelskem mestu. Veste, kaj mi je v zagovor prijavil. »Ti bom pa en pir plačal!« Tako so streljali tudi na državnem.
Da pa ne bom samo grajal, moram pohvaliti eno serijo strelcev. Takoj po končani seriji sem jih poklical k sebi in se jim pred vsemi zahvalil za vzorno streljanje. Niti ene napake niso naredili pri 150 ustreljenih golobih. Bila je edina serija brez dodeljenega opomina. Fantje so vedeli kaj predpisuje strelski pravilnik. Pa sem popolnoma prepričan, da ga za to državno prvenstvo niso rabili prebrali strelskega pravilnika. Ker jih poznam, vem da tako streljajo tudi na »golaž« tekmah.
Sedaj zgleda, da so vsi strelci udeleženci streljali in se obnašali v tri krasne. Pa ni tako. Probleme so delali samo tisti, ki ne prenesejo, da se starajo in hočejo biti vedno v vrhu pozornosti. Dobro je povedal eden od udeležencev že na samem prizorišču: »Kdor ima doma kaos, ga rabi tudi na strelišču, ker drugače ne zna živeti!« Teh problematičnih strelcev je bilo takole čez palec 5%. Seveda so pridobili takoj podpornike, samo da so bili v središču pozornosti. Ogromno strelcev mi je že pred zadnjim strelom na tekmi stisnilo roko v mojo podporo in me nagradilo s priznanjem, da bi morali biti vsi sodniki taki, da upoštevajo strelski pravilnik, saj zato ga imamo.
Komisija je dobila samo eno pritožbo. Ker je pritožbenik mislil, da se bom ustrašil, sva z ramo ob rami poslušala razplet in razlago komisije. Ker komisija ni imela prigovora na sojenje in vzrok pritožbe ni vplival na njegovo uvrstitev je bila brezpredmetna. Dečko je bil malo razočaran. Saj komisija tudi nebi mogla drugače soditi, ker lepo piše, da je sodnikova odločitev dokončna.
Tako dečki, pa ste zapravili dobrega sodnika. Žal mi je tistih strelcev, ki streljajo pravilno in nimajo nobenih možnosti, proti strelcem, ki prehitro dvigujejo puško, ki kopito držijo tako visoko, da skoraj streljajo športni stav, da se med serijo pogovarjajo, da se sprehajajo po strelišču med serijo prosto po Prešernu, da delajo kraval na strelišču in za streliščem. Nihče jih ne bo ustavil, razen smrt. Verjemite, da takega sodnika, ki bo imel pogum in srce na pravem mestu zlepa ne boste več našli. Še posebno sedaj, ko lahko vsak vidi, da se nastrojenje proti meni ne poleže skoraj po pol leta. Upam, da tole berejo vsi potencialni sodniški kandidati za naslednje državno in se bodo zamislili. Pero je pa spravil svojo značko. Ste mu jo preveč umazali, da bi jo nosil na prsih. Ti tako imenovani »strelci« so dosegli svoj namen obiska na tem državnem prvenstvu. Sedaj samo še uživam v streljanju.
