Tako, pa je za nami še eno streljanje za pokal 14 divizije. Jaz močno upam, da so se partizani lažje borili z okupatorjem po Štajerskem, kot smo se mi borili z glinastimi golobi v Velenju. To tekmo bi lahko v sledeči sezoni imenovali tudi «Pokal zadetih golobov z drugim strelom«. Nenormalno zadetih golobov je bilo z drugim strelom. Takole na oko bi rekel skoraj polovico.
Imel sem čas opazovati druge strelce pri streljanju. Imeli so-smo neverjetno veliko problemov z golobi. Vedno sem trdil in tudi po tej tekmi trdim, da je to strelišče eno izmed najtežjih lovskih strelišč v Sloveniji.
Ne me vprašati zakaj? Ne vem. Golobi so povsem normalni. Vsaj videti so. Mogoče je desni malo ekstremni. A ni panike. Največ zgrešenih golobov je bilo tam okoli sredine izleta. Če hudič ni, je bil zgrešen, ko je priletel ven. Bolj smo se trudili, več je bilo pljuvanja zaradi tega goloba. Smo pa imeli vsaj Andreja, da nam je dvignil lestvico zadetih golobov na minus enega zgrešenega goloba od maksimuma. Kar malo sram nas je lahko, da smo z 13 zadetimi golobi razstreljevali za drugo mesto. 5 strelcev se je postavilo na linijo za razvrstitev od drugega do 6 mesta. Trije so grešili v eno. Jaz sem bil kar zadovoljen. Približno na sredini serije mi je ušel levi golob. Ustrelil sem za njim, da se mi je kar smejalo. Tudi v naslednji triadi sem grešil zopet levega. Ni čudno, da na lovu ne znam ustreliti divjega pujsa, ko pa streljan za njim, kot za golobom v Velenju. Srečko je bil srečko. Točno toliko jih je zadel kot jaz, oz. jaz sem jih zgrešil toliko kot on. Potrebno je bilo izvesti strel na prvega zgrešenega goloba. Mislim da sva po 3 krogu dobila zmagovalca najinega tekmovanja.
V srcu sem bil pa ta dan ponosen, da sem bil drugi. Namreč prvi je bil Andrej. Čisto »malo« sem imel prste vmes pri njegovem učenju streljanja na glinaste golobe. Če me že mora nekdo premagati naj bo to učenec. Verjetno sem ga kar dobro usmerjal na strelski poti.
Pred leti so baje na tej tekmi zmagali strelci, ki so zadeli 12 golobov. Časi se spreminjajo in mi gremo s časom naprej. Danes se zmaga z 14 zadetimi golobi od 15-ih.
Dodelil bi pa organizatorju minus, oz. bolje rečeno sodniku. Kljub temu, da je golob in to ne eden, priletel iz bunkerja ven brez kapice, ga je sodnik vseeno priznal. Tak golob je pristal na polovico povprečne poti leta regularnega goloba, a to sodnika ni motilo.
Tudi tole bom zapisal, pa če prav dobim še jaz en velik minus in marsikateri grd pogled od strelcev. Seveda samo od tistih, ki niso strelci z veliko začetnico. Stal sem v skupini parih strelcev in me nekdo sune s komolcem in pravi, »Poglej tole«! Mimo je prišel super veteran, ki je ravno prenehal s streljanjem. Puško je imel odprto na rami in v cevi…… naboj. Pred očmi se mi je odvrtel film od trenutka, ki traja od državnega prvenstva za veterane in še starejše veterane. Koliko sem jih moral požreti zaradi sojenja. Še danes se to ni poleglo. Samo varnost sem hotel na strelišču. Priznam. Kriv sem. Premalo strog sodnik sem bil.
