Kompak pridobiva vse več privržencev
Vsak začetek je težak.
Čeprav v Sloveniji peščica zanesenjakov že kar nekaj let goji »novo« lovsko-strelsko disciplino v streljanju na glinaste golobe, kompak, je bolj ali manj jasno, da sta kompak in v bodočnosti lovski parcour, sestavni del prihodnosti lovskega strelstva.
Za koga nova disciplina?
Vsekakor za nas slovenske lovske strelce, ki v večini izhajamo iz t.i. »trapašev« – športnih strelcev na glinaste golobe, ki je v novejšem času postala tudi olimpijska disciplina. Kompak, ki je nekakšen predhodnik ali nadomestek lovskega parcourja, je uveljavljena strelska disciplina v mnogih evropskih državah in tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka, ki jih tako radi uvrščamo med bolj zaostale s tega dela sveta. Kje smo torej mi? Nedvomno na začetku poti. Velikokrat je prisoten očitek, da v »svoji majhnosti« vedno le sledimo idejam, ki jih prakticirajo večje evropske sosede. In čemu? Zakaj ne moremo biti samozadostni v tem kar imamo? Odgovorov je več.
Mnogi od nas, ki smo zrasli iz športnega trapa, se spominjamo mučnega prehoda na American trap (A-trap), kjer je med drugimi pravili predpisan lovski stav. Če izhajam iz lastnih izkušenj, ko sem kar nekaj let trmasto vztrajal v športnem trapu in kategorično »bojkotiral« prvenstva v lovski kombinaciji z A-trapom, ki jih je organizirala LZS, potem mi je jasno, s kakšno dilemo se danes srečujejo slovenski lovski strelci pri uvajanju kompaka. Ločitev med športnim in A-trapom je bila nujna! Vsaj po mojem mnenju. Pa ne zato, da izločimo športne strelce, med katerimi so tudi lovci, iz lovskih tekmovanj, temveč tudi zaradi prihodnosti in priložnosti, ki jih prinašajo t.i. lovsko-strelske discipline (A-trap, kompak, lovski parcour, itd). Ločitev strelskih disciplin ima tudi praktičen pomen. Za doseganje optimalnih rezultatov v športnem trapu vsekakor potrebujemo trap puško, pri streljanju t.i. lovskih disciplin, pa so praktično uporabne vse lovske puške šibrenice.
Kaj sta pravzaprav kompak in lovski parcour? O tem je bilo že nekaj napisanega. Če se izognem tehničnim podrobnostim, ki jih za kompak opredeljuje Pravilnik o lovskem strelstvu, potem lahko to na kratko izrazim z naslednjimi besedami. Gre za atraktivno vrsto streljanja glinastih golobov, katerih let ali tek simulira gibanje posameznih vrst divjadi (zajec, raca, fazan…) v naravnem okolju, zaradi česar lovci doživimo približek k lovu. To je veliko bolj značilno za lovski parcour, kjer so metalni stroji za glinaste golobe razmeščeni po večjem delu zemljišča, strelska mesta pa so običajno med seboj oddaljena za kratek sprehod po naravi. Raznovrstnost pozicij in smeri izmeta glinastih golobov, način ali oddaljenost leta glinastega goloba, občasno preizkušajo zmogljivost šibrenice in sposobnost strelca, da oceni situacijo v naravi, kar mnogokrat pride v poštev tudi pri lovu s šibrenico.
Pa ostanimo pri kompaku, ki je zaradi pogojev streljanja (postavljen je lahko na vsakem lovskem strelišču) in dostopnosti (manjši finančni vložek pri nabavi metalnih strojev) zaenkrat edina realna možnost za tovrstno strelsko udejstvovanje pri nas.
Postavitev strelišča za kompak v LD Kresnice je bila ideja peščice zanesenjakov in predvsem dobre volje večine lovcev LD Kresnice. V idiličnem okolju Tujega Grma, v bližini Janč, na zemljišču Slovenske vojske, ki ga imamo lovci v upravljanju, je nastalo strelišče, ki je posebno v marsičem. Po načelu, če že ne sodeluješ vsaj ne oviraj, ob izdatni finančni podpori in trdemu delu posameznih članov LD smo leta 2008 zgradili objekt, za katerega bi si upali reči, da je trenutno edino strelišče v naši državi, kjer je stalno postavljen kompak. Iz osmih metalnih strojev vrženi glinasti golobi uberejo različne smeri in način leta ter pri tem nudijo obilo strelskih užitkov. S krajšo pripravo je strelišče takoj pripravljeno za delovanje. Pri tem je potrebno poudariti, da s preureditvijo nismo okrnili delovanja strelišča za A-trap.
Kot sem že omenil, vsak začetek je težak. To se izkaže tudi pri organizaciji komercialnih strelskih tekem, kjer finančna kriza ni edini razlog za majhno udeležbo. Strah pred neznanim, neuspehom ipd. mnogokrat odvrne lovske strelce, da bi se pomerili tudi v kompaku. Mnogo dobrih strelcev, navajenih odličnih rezultatov v A-trapu, kaj hitro vrže s tira nekoliko zahtevnejše streljanje v disciplini kompak in s tem tudi nekoliko slabši rezultati. Verjemite, tudi z menoj ni bilo drugače. Da ne bo pomote, kljub temu, da sem s srcem in dušo zagovornik kompaka, nikoli ne bi opustil klasičnega streljanja v A-trapu.
Ta način streljanja mi še vedno prinaša obilo strelskih užitkov. Najpomembnejše pa je spoznanje, da treniranje ali tekmovanje v obeh disciplinah ne vpliva na doseganje odličnih rezultatov v posamezni disciplini. Pogosto so namreč strelci mnenja, da si bodo s streljanjem kompaka pokvarili rezultate v priljubljenem A-trapu. Resnici na ljubo gre za nekoliko drugačen »pogled« na let glinastega goloba in »prestrezanje« s šibrenim rojem pri kompaku kot pri A-trapu, vendar z urjenjem na splošno krepimo strelske sposobnosti, ki se odražajo v odličnih rezultatih v obeh disciplinah. Nenazadnje so za to dokaz tudi rezultati najboljših strelcev na prvenstvih LZS v veliki lovski kombinaciji.
Na lepo sončno nedeljo 14. avgusta 2011 smo se lovci LD Kresnice zopet opogumili in organizirali tekmo v kompaku, na 50 vrže
nih golobov. Skoraj 40 tekmovalcev iz vseh delov slovenije in izrečene pohvale so pokazale, da smo na pravi poti. Največje presenečenje tekme so bili vsekakor »novi« obrazi, sicer stari znanci lovsko-strelskih tekmovanj, ki so se kljub pomanjkanju treninga in izkušenj odlično odrezali na relativno »težkem terenu«. Verjamem in upam, da smo vneli nova srca za kompak in s tem popestrili lovsko-strelska tekmovanja.
»Zajec« je pogosto trd oreh, vendar odlična prilika za urjenje strelskih sposobnosti poljskega lova.
