Še danes ne vem zakaj sem moral jaz kot sodnik tekmovalcem dokazovati in razlagati, kaj govori strelski pravilnik, če pa lepo piše, da mora biti vsak udeleženec seznanjen z njegovo vsebino. A ste kdaj videli nogometnega sodnika, da pred začetkom tekme razlaga potek tekmovanja. Niti pri košarki. A ste kdaj videli sodnika kako Rajmundu razlaga kaj lahko in kaj ne, pa ravno tako strelja. Niti na misel jim ne pride. Če ne streljajo tako kot piše jih diskvalificirajo. Ne, mi smo bolj papeški od papeža. Kaj so počeli celi čas vodje ekipe, da so poslali na državno tiste, ki niso vedeli niti kako se naj obnašajo. Naj začnem v osnovni celici našega strelstva, lovski družini. Kje so strelski. Kakšno izbirno tekmo so imeli in kako so streljali. Poznam primer , ko strelski področne zveze ni pustil, da se izvede finale izbirne tekme po strelskem pravilniku.
In ravno član iz njihove zveze je prvi začel z nastrojenjem proti sodniku. Za bruhat. In njegovi varovanci pridejo na državno nevedni. Pravilnika ne poznajo, kregat se pa znajo. O to pa ja. Za to prvenstvo sem porabil ogromno energije, časa in prevozil kar nekaj kilometrov. Prvo sem pokazal smernice sojenja na tekmi na Pohorju. Tudi v Kočevju sem bil na treningu. Dan pred tekmo na uradnem treningu. Vse to iz čistega veselja do strelstva. Niti evra nisem zahteval.
Se pa še vedno ne morem sprijazniti in verjetno nikoli ne bom pozabil oseb, ki so me pošiljali v mamino mednožje, tam kjer sem pogledal na svet. Vedno se je to dogajalo, ko sem jim dodelil opomin, ker so streljali mimo pravilnika. Ali gospod ki strelja 40, mogoče 50 let, ne ve, da se ne sme premakniti iz strelskega mesta, preden njegov naslednik ustreli. Za tako nepravilnost je opomin? Je. Zahteval sem, da se pri menjavanju strelskega mesta iz številke 5 na številko 1 vedno izprazni puško. Vsak, ki je dobil opomin je bentil. Vem zakaj je tako. Samo letos sem se udeležil 70 tekem in niti na eni, ponavljam, niti na eni nisem zasledil domačega sodnika, da bi opomnil tekmovalca, da se ne sme po strelišču sprehajati s polno puško. Kajti menjavanje strelskega mesta iz zadnjega mesta na prvo je sprehod po strelišču. Baje je to kontroliral tudi inšpektor, ko je stal za mojim hrbtom (ne da bi jaz vedel) kako se izvaja streljanje in kako se nosijo puške med serijo. To sem izvedel naknadno. Čim sem zaznal, da je šel tekmovalec mimo mesta, ki se nahaja med 5 in 4 stojiščem je dobil rumeni karton. Verjemite, da nisem nobenemu tekmovalcu zaradi take nepravilnosti pokazal 2 kartona (opomina). Dobil sem kar nekaj vrnjenih kletvic. Kaj naj si mislim o teh ljudeh?
Imeli so tudi Mariborčani tekmovalca, ki je bil prava cvetka med njimi. Vedno, ko ni imel kaj delati, je to delal na klančini za strelsko linijo in guncal afne. Bolj sem ga opominjal, slabše je bilo. Prišlo je tako daleč, da je uradnemu osebju na tekmi pokazal sredinec desne roke. Mož star okoli 60 let, se spusti na nivo 7 letnika. Kaj sedaj to pomeni. Mu je v prvem razredu, ko se učijo o lepem bontonu umrla tovarišica…..ali je ravno takrat šprical šolo…..ali ni izdelal prvega razreda. In takim »izkušenim« članom lovcem veteranom mi zaupamo oziroma jim damo v uk lovske pripravnike. Kako jih bo naučil lovsko latovščino, zakone , pravilnike ali jih bo po vzgledu naučil traparije. Že samo s svojim vzgledom jih je zaznamoval za cel potek lovstva. »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna«. In potem se ta oseba na vsa usta smeje iz zmagovalnega odra. Lahko kot strelec, kot oseba se naj zamisli. Juhu, bruhu. Ta strelec je bil edini, ki je dobil dva opomina pri golobih. Šele naknadno sem zvedel, da je delal še večje neumnosti na stezi za MK.
In sedaj še jagoda na tortici. Oseba, ki mi je že zjutraj dala vedeti, da ni zadovoljna z mojim načinom sojenja, je bila na vrsti za streljanje. Lepo se je pripravil v položaj «pripravljeno«, a tik pred klicem goloba gornji rob kopita dvignil preko črte na strelskem jopiču, ki označuje 25 cm, preko katere ne sme gledati gornji rob kopita pred strelom. Prvič sem mislil, da se mi samo dozdeva, da to dela. Strelec je že ogromno časa. Streljal je že praktično po celi Evropi. To bi nazadnje pričakoval od njega. Pri drugem strelu sem bil prepričan, da je vse to res. Ker sem predvideval, da ga bo dodeljeni opomin zelo razburil, sem poklical še dodatnega sodnika, ki je bil moja zamenjava in je vpisoval vsa dodeljena opomina v posebno beležko, naj še on pogleda, kar jaz vidim. Prikimal je in sem strelcu dodelil opomin in »nov golob«. Že dan prej na uradnem treningu smo stopili skupaj sodniki, organizator in zelo spoštovani strelski kolega, ter šli skozi vsa pravila. Pri tej točki smo se dolgo zamudili. Kaj storiti pri takih strelcih, ki prehitro dvignejo puško ali imajo previsoko držo kopita. Oba prekrška sta storjena pred strelom, zato smo sklenili, da je obvezno opomin in ponoviti »nov golob« ne glede ali je prejšnjega zadel ali ne. Ko je strelec po strelu dobil opomin in »nov golob« je zarobantil. »Hočem delegata! Kje je delegat? Kdo je delegat«? Stal sem v drži »mirno« in zahteval novi golob. Ko je videl, da se nisem ustrašil, se je obrnil nazaj in z jezo streljal naprej. Novega goloba je zadel. Kje v strelskem pravilniku pri golobih je našel delegata še danes ne vem. Pač on pozna bolj v drobovje pravilnik in se je zato lahko skliceval na delegata!
Še vedno sem prepričan in to ne 100% ampak 1000%, da so določeni lobiji prišli na državno z namenom, da se tekma ne izpelje po strelskem pravilniku. Roko na srce, saj do sedaj niti eno ni bilo sojeno po tem dokumentu. Vedno so bila strašna odstopanja.
Poglejte tole. Strelski pravilnik določa, da je prvi strelec po odstreljeni seriji dodeljen tabli. Drugi in tretji sta stranska sodnika. Moški je bil moj desni sodnik. Na prvem strelskem mestu se je pripravljal strelec, s katerim nisem imel nobenega problema glede pravilnega streljanja. Ko se je pripravil v položaj »pripravljeno« sem svoj pogled usmeril v izlet goloba. Nenadoma puška poči. V trenutku pogledam strelca in puško, ki je bila v takem položaju, ki jo strelec nima nikoli pri streljanju. Cev je bila obrnjena pod kotom navzgor stran od strelca, kopito skoraj na boku. Strelec me pogleda in jaz njega in zahtevam »novi golob«. Sodnik se mora v trenutku sekunde odločiti, kaj bo odsodil. Ker se jaz tisti trenutek nisem spomnil, ali je strelcu puška počila pred klicem goloba ali po njem, sem po drži puške predvideval, da je bil to nenadzorovani strel, ki se mora ponoviti. Desni stranski sodnik je vse to slišal in začel na glas, kar med serijo nergati: »Poglejte kakšnega sodnika imamo. Takle nam sodi. Takle nam dajejo opomine, ki ne poznajo strelskega pravilnika!« Kaj sem že napisal o miniranju sodnika? Ali je bilo to lepo in pravilno od njega? Če je že videl, da sem ga pokronal, bi moral serijo prekiniti in z glavnim sodnikom razčistiti dano situacijo. Na strani 27 v tem dokumentu lepo piše, kaj se v takih primerih stori. Lahko napišem, da so tudi sodniki ljudje in so zmotljivi. Če ravno sem mogoče 200x šel skozi pravilnik odstavek za odstavkom, stavek za stavkom, sem vseeno zmotljiv. Kako se naj to drugače razume kot namerno blatenje sodnika.
Ko mi je »rezervni« sodnik razložil, da je prvo klical goloba in nato nekontrolirano ustrelil, mi ni preostalo drugega, da sem šel k vodji komisije, ter mu razložil nastalo situacijo. Ker je tudi »novega goloba« zgrešil ni bilo kaj popravljati.
Ob vračanju na sodniško mesto sem dobil samo še bolj trdni dokaz, da so me hoteli določeni strelci oblatiti in so bili na to pripravljeni. Ravno ta oseba, desni sodnik, je nekaj razlagala skupini tekmovalcev, ki so sedeli pred streliščem za mizo. Ker sem bil tisti trenutek zelo popularen in primeren za obiranje, sem se ustavil pri njih, da potešim svojo zvedavost. Cel dan sem lahko kateremu koli strelcu gledal v oči brez slabe vesti, saj nisem nikogar oškodoval niti za enega samega goloba. Takrat mi je strelec, ki je zahteval delegata in bil moj desni sodnik, rekel, da sem s tem ko sem poklical dodatnega sodnika kot verodostojno pričo, pri njegovem streljanju »posegel v intimni prostor strelca!« Mislim, da sem nehal dihati. Intimni prostor strelca. Marsikaj sem že slišal, to pa še ne. Intimni prostor strelca na strelišču. Garantiram, da ni nihče stopil v prostor, ki je bil označen kot strelsko mesto. Bil je celo pobarvan v zeleno kvadrat 1mx1m. Da je še kje kakšen prostor na strelišču in še to intimen pa res nisem vedel. Pri tem pogovoru je mimo prišla, naključno ali ne, malo starejša gospa in jo je ta strelec spodbudil z besedami: »Naj ti ona pove, ki je to študirala«. Skoraj garantiral bi, da ni slišala najinega celega pogovora in ni vedela o čem se gre, a je vseeno pritrdila, da je dodatni sodnik posegel v intimen prostor strelca. Pa zanimivo samo njemu. Kje so bili ostali tekmovalci v seriji. Če malo poznamo zgodovino letošnjega evropskega lovskega prvenstva, bo lahko selektor potrdil, da so v zadnji seriji Slovence nadzirali kar s 5 sodniki. Ampak na državnem je drugi sodnik poseg v intimen prostor. Bog pomagaj.
Še nisem končal. Za strelce ki so že par deset let na v strelskem lovstvu, skoraj nedojemljivo. Če malo drugače pogledaš, lahko razumeš tudi takole: »Dajmo malo zafrkavat sodnika«.
Na drugem strelskem mestu strelja super veteran. Po klicu goloba in strelu na njega sem že pred strelom zahteval »nov golob«, ker je ven priletel golob v dveh delih. Ob strelu je bil zadet veliki del počenega goloba. Strelec je odprl puško in ni reagiral na glas sodnika. Ker sem mislil, da me ne sliši sem ponovil ukaz »novi golob«. Prav počasi se obrne proti meni in me gleda. Kaj mi je preostalo drugega, kot, da še enkrat ponovim že slišano. »Pa kaj me jebeš, saj sem zadel ta veliki kos!«, dobim v odgovor. Še enkrat se vprašam, kje so vse institucije vezane na državno prvenstvo, da spustijo super veterana na tako tekmo, ne da bi vedel, da je vsak golob, ki ne izleti v regularnih mejah »novi golob«. Mogoče je pa vedel, pa je hotel malo »špikniti« sodnika. Naj bi se jezil, smejal, bentil, jokal. Zaradi takih kekcev sem naredil napako, ki si jo kot sodnik nebi smel privoščiti, a sem jo k sreči takoj popravil. Strelec na 4 strelskem mestu pokliče goloba in mu prvi strel sproži še drugega. Zgrešil ga je. Jaz kot sodnik sem mu ga piskal, kot zgrešeni golob. A še predno se je strelec obrnil, sem vedel, da sem kiksnil in takoj popravim, ter mu dodelim novi golob. Toliko teh stranskih pritiskov na sodnika se je nabralo, da sem jih komaj nosil s sabo. V seriji, ko je blatil stranski sodnik glavnega, sem nekje na polovici serije poklical drugega sodnika, naj nadaljuje sojenje. Nisem več zdržal. Nič nisem sodil mimo strelskega pravilnika. Samo kar piše. Rabil sem 15 minut na »off«.
Se nadaljuje …..
